Vitamin D, sladkorna bolezen in vnetja v telesu

Vitamin D, pogosto imenovan "sončni vitamin", ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravja kosti, imunskega sistema in ravnovesja v telesu. V zadnjih letih se vse bolj raziskuje tudi njegova povezava z vnetji in presnovnimi motnjami, kot je sladkorna bolezen. Pomanjkanje vitamina D je povezano s povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni, poslabšanjem njenih simptomov ter večjo dovzetnostjo za vnetja v telesu.

Zakaj je vitamin D pomemben za sladkorne bolnike?

Vitamin D je izjemno pomemben za pravilno delovanje številnih telesnih procesov, za uravnavanje imunskega sistema, metabolizma glukoze in zmanjševanje vnetij. Njegova vloga je ključna tako pri preprečevanju sladkorne bolezni kot tudi pri zmanjševanju tveganja za zaplete pri že obstoječi bolezni. Pomanjkanje vitamina D lahko bistveno poslabša urejenost glikemije, poveča odpornost na inzulin in okrepi vnetne procese, ki so pogosto prisotni pri sladkorni bolezni.

Vitamin D ima pri diabetikih posebno vlogo na več področjih, med drugim:

• Presnovi glukoze: Prispeva k uravnavanju ravni sladkorja v krvi, saj spodbuja delovanje inzulina in povečuje občutljivost celic nanj. Njegovo pomanjkanje lahko dodatno prispeva k inzulinski rezistenci, kar je ključen dejavnik pri razvoju diabetesa tipa 2.

  
  

• Zmanjševanju vnetij: Deluje protivnetno, saj uravnava delovanje imunskega sistema. Pri diabetikih, kjer kronična vnetja pogosto poslabšajo simptome, lahko zadostna raven vitamina D pomaga zmanjšati tveganje za zaplete.

  
  

• Preprečevanju avtoimunskih reakcij: Vitamin D lahko igra zaščitno vlogo pri diabetesu tipa 1, saj zmanjšuje verjetnost, da imunski sistem napade beta celice trebušne slinavke.

  
  

Kateri so viri vitamina D

1. Sončna svetloba je najmočnejši naravni vir vitaminaD. Ko je koža izpostavljena UVB-žarkom, telo samo proizvede vitamin D. Dovolj je približno 10–30 minut sončenja večkrat tedensko, pri čemer je učinkovitost odvisna od časa dneva, barve kože, letnega časa in geografske lokacije.

   
   

2. V hrani je vitamina D razmeroma malo, izjeme so nekatera živila, ki so bogat vir tega pomembnega vitamina. Mastne ribe (losos, skuša, sardine, tuna), ribje olje, jajčni rumenjaki in z vitaminom D obogateni izdelki lahko znatno prispevajo k zadostnemu vnosu vitamina D, zlasti če sončna svetloba ni na voljo.

   
   

3. Prehranska dopolnila so primerna rešitev za tiste, ki ne dobijo dovolj vitamina D iz sončne svetlobe in hrane. Posebej so priporočljiva v zimskih mesecih, ko je izpostavljenost soncu manjša, ali za ljudi z večjim tveganjem za pomanjkanje.

   
   

Kratka (deset minut) izpostavitev soncu vsak dan lahko zadosti potrebe telesa po D vitaminu.

Koliko vitamina D potrebujejo osebe s sladkorno boleznijo?

Za dobro preskrbo z vitaminom D velja, da so ravni vitamina D v krvi nad 50 nmol/l (ali več kot 20 ng/ml). To pomeni, da ima telo dovolj vitamina D za normalno delovanje, kot so zdrave kosti, močan imunski sistem in uravnavanje drugih procesov v telesu. Da bi dosegli priporočene vrednosti vitamina D, je priporočeni dnevni vnos vitamina D približno:

• 600–800 IU/dan za splošno populacijo, odvisno od telesne teže in trenutnih ravni vitamina D.

  
  

• 1.000–2.000 IU/dan, če želite optimalne vrednosti vitamina D, še posebej v zimskih mesecih ali pri povečanem tveganju za pomanjkanje.

  
  

• 800–1.000 IU (20–25 µg) na dan za starejše od 70 let.

  
  

• Po potrebi lahko zdravnik za osebe s sladkorno boleznijo in posameznike z večjim tveganjem za pomanjkanje priporoči višje odmerke (npr. 1.000–2.000 IU dnevno).

  
  

• Točna količina, potrebna za dosego cilja, lahko variira glede na posameznika. Na primer, pri zelo nizkih izhodiščnih vrednostih vitamina D v krvi je pogosto potreben večji odmerek (npr. 2.000 IU/dan ali več), dokler se zaloge ne povečajo.

  
  

Kakšne količine D vitamina prejmemo v naravi na soncu ali z uživanjem živil, ki vsebujejo D vitamin?

• 85 g lososa vsebuje približno 450 IU vitamina D.

  
  

• 1 jajčni rumenjak zagotavlja približno 40 IU.

  
  

• 10–15 minut sončenja ob odkritih rokah in obrazu lahko prispeva do 10.000 IU, vendar je to odvisno od različnih dejavnikov (letni čas, geografska širina).

  
  

Dejavniki tveganja za pomanjkanje vitamina D, ki jih morda ne poznate

Pomanjkanje vitamina D pogosto povezujemo s premalo sončne svetlobe ali pomanjkljivo prehrano, vendar na prenizko raven tega pomembnega vitamina vplivajo tudi številni drugi dejavniki. Zdravstvena stanja, kot so bolezni prebavil, ledvic ali jeter, starost, debelost in celo genetika, lahko zmanjšajo sposobnost telesa za absorpcijo ali uporabo vitamina D. Poleg tega lahko življenjski slog in okoljski dejavniki, kot so dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih ali nošenje zaščitnih oblačil, prispevajo k pomanjkanju, tudi če se prehranjujemo zdravo in smo občasno na soncu.

Vitamin D in sladkorna bolezen

Študije kažejo, da imajo sladkorni bolniki, zlasti pri tipu 1, pogosto nižje ravni vitamina D v primerjavi z zdravo populacijo. To je lahko posledica kroničnih vnetij in avtoimunskih procesov, ki spremljajo sladkorno bolezen tipa 1, pa tudi zaradi genetskih dejavnikov, ki vplivajo na presnovo vitamina D. Prav tako imajo lahko sladkorni bolniki tipa 2 nižje ravni vitamina D, kar je povezano z debelostjo, inzulinsko odpornostjo in zmanjšano sposobnostjo telesa za uporabo vitamina D. Ker je ta vitamin ključen za uravnavanje imunskega sistema in presnove glukoze, lahko njegovo pomanjkanje še dodatno poslabša potek bolezni.

Bolezni prebavnega sistema

Bolezni prebavnega sistema, kot so celiakija, Crohnova bolezen in cistična fibroza, zmanjšujejo sposobnost črevesja, da absorbira maščobo in maščobotopne vitamine, vključno z vitaminom D. Podoben vpliv imajo operacije na prebavnem traktu, kot je bypass želodca, pri čemer se skrajša površina črevesja, ki je odgovorna za absorpcijo, kar prav tako vodi do pomanjkanja vitamina D.

Starost

S staranjem se sposobnost kože, da proizvaja vitamin D iz sončne svetlobe, znatno zmanjša. Poleg tega jetra in ledvice, ki sta ključna organa za pretvorbo vitamina D v njegovo aktivno obliko, slabše opravljata to funkcijo pri starejših ljudeh.

Debelost

Pri debelosti se vitamin D ujame v maščobnem tkivu, kar zmanjša njegovo razpoložljivost za uporabo v telesu. Čeprav ga telo lahko sintetizira in shrani, se ta zaloga v primeru debelosti manj učinkovito sprošča.

Bolezni jeter in ledvic

Jetra in ledvice pretvorijo vitamin D iz neaktivne oblike v aktivno obliko (kalcitriol), ki jo telo lahko uporabi. Bolezni jeter, kot so ciroza, in kronične bolezni ledvic zmanjšujejo sposobnost teh organov za pretvorbo vitamina D, kar vodi v pomanjkanje.

Genetski dejavniki

Genetske razlike lahko vplivajo na to, kako učinkovito telo sintetizira, absorbira in uporablja vitamin D. Polimorfizmi v genih, povezanih z metabolizmom vitamina D (npr. gen za receptor vitamina D ali encime za njegovo aktivacijo), lahko povečajo tveganje za pomanjkanje.

Kaj se dogaja v telesu ob pomanjkanju vitamina D?

Ko v telesu primanjkuje vitamina D, telo ne more optimalno izkoristiti kalcija in fosforja, kar vodi v težave z zdravjem kosti in zob. Pomanjkanje prav tako oslabi imunski sistem, kar poveča tveganje za okužbe in kronična vnetja. Pri diabetikih lahko nizke ravni vitamina D poslabšajo urejenost sladkorja v krvi, povečajo inzulinsko odpornost in prispevajo k razvoju zapletov.

Dolgoročno pomanjkanje lahko povzroči različne zdravstvene težave, ki vplivajo na kakovost življenja. Med najpogostejšimi posledicami so:

• Zmanjšano delovanje inzulina in povečano odpornost nanj.

  
  

• Večje tveganje za kronična vnetja, ki poslabšajo zaplete pri diabetesu.

  
  

• Slabšo imunsko funkcijo in večjo dovzetnost za okužbe.

  
  

• Poslabšanje zdravja kosti (osteoporoza, osteomalacija).

  
  

Pri osebah s sladkorno boleznijo lahko nizke ravni vitamina D poslabšajo urejenost sladkorja v krvi, povečajo inzulinsko odpornost in prispevajo k razvoju zapletov.

Kako se lahko kaže pomanjkanje vitamina D?

Pomanjkanje vitamina D se lahko kaže na različne načine, od subtilnih simptomov, ki jih pogosto spregledamo, do resnejših zdravstvenih težav. Ker ima vitamin D pomembno vlogo pri številnih telesnih funkcijah, njegovo pomanjkanje prizadene tako kosti in mišice kot tudi imunski in presnovni sistem.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D vključujejo:

1. Kronično utrujenost in slabšo odpornost:Pomanjkanje vitamina D lahko povzroči dolgotrajno utrujenost in občutek izčrpanosti, saj vpliva na mišično moč in delovanje telesa. Prav tako oslabi imunski sistem, zaradi česar postanemo bolj dovzetni za prehlade, gripo in druge okužbe.

   
   

2. Bolečine v kosteh in mišicah:Vitamin D pomaga telesu absorbirati kalcij, ki je ključen za trdnost kosti. Ko ga primanjkuje, postanejo kosti in mišice šibkejše, kar lahko povzroči bolečine, občutljivost v sklepih ali celo povečano tveganje za zlome in osteomalacijo (mehčanje kosti).

   
   

3. Pogoste okužbe:Slabša odpornost zaradi nizkih ravni vitamina D pomeni večje tveganje za virusne in bakterijske okužbe. Pomanjkanje vitamina D je pogosto povezano z večjo dovzetnostjo za respiratorne okužbe, vključno z vnetjem pljuč.

   
   

4. Presnovne težave in slabša urejenost glikemije:Vitamin D ima pomembno vlogo pri presnovi glukoze in delovanju inzulina. Njegovo pomanjkanje lahko poveča tveganje za inzulinsko rezistenco, poslabša urejenost sladkorja v krvi in poslabša simptome pri sladkorni bolezni.

   
   

Drugi možni simptomi:

• Težave z razpoloženjem, kot sta depresija ali anksioznost.

  
  

• Počasno celjenje ran po poškodbah ali operacijah.

  
  

• Izpadanje las ali šibkost nohtov.

  
  

Ker so ti simptomi pogosto nespecifični in jih lahko povzročijo tudi druge težave, je pomembno, da ob sumu na pomanjkanje vitamina D opravimo krvni test, ki meri raven D vitamina v krvi. Na ta način lahko zdravnik natančno ugotovi, ali je težava posledica pomanjkanja vitamina D.

Nahranimo telo z vitaminom D

Da se prepričamo, ali nam vitamina D primanjkuje, je najbolje opraviti krvni test za merjenje ravni 25(OH)D, saj simptomi pomanjkanja pogosto niso očitni. Če so vrednosti nizke, je smiselno posvetovanje z zdravnikom, ki lahko priporoči ustrezen odmerek vitamina D za vzpostavitev in vzdrževanje normalnih ravni.

Kako poskrbimo za zadostne količine vitamina D vsak dan?

1. Redna izpostavljenost soncu: Poleti zadostuje že 10–30 minut sončenja večkrat na teden (odkrite roke in obraz).

   
   

2. Prehrana: Vključite živila, bogata z vitaminom D, kot so mastne ribe (losos, skuša), jajčni rumenjaki in obogateni mlečni izdelki.

   
   

3. Prehranska dopolnila: Pozimi ali ob večjem tveganju za pomanjkanje so prehranska dopolnila z vitaminom D učinkovita rešitev. Zdravnik lahko priporoči odmerek glede na vaše potrebe.

   
   

4. Opravimo test in izmerimo raven D vitamina v krvi, da se prepričamo, da nam le-tega ne primanjkuje.

   
   

Vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D ni zapleteno, vendar zahteva nekaj pozornosti. Z ustrezno kombinacijo sončne svetlobe, hrane in po potrebi prehranskih dopolnil lahko zagotovimo, da ima telo dovolj tega pomembnega vitamina za pravilno delovanje in ohranjanje zdravja.

Viri

Josephine Yu, Preeti Sharma, Christian M Girgis, Jenny E Gunton, 2022.Vitamin D and Beta Cells in Type 1 Diabetes: A Systematic Review

Khalid S Aljabri, Somoa A Bokhari, Murtadha J Khan, 2010. Glycemic changes after vitamin D supplementation in patients with type 1 diabetes mellitus and vitamin D deficiency. PubMed Central.

Does Vitamin D Have a Role in Diabetes? PubMed Central.

Influence of Vitamin D on Islet Autoimmunity and Beta-Cell Function in Type 1 Diabetes PubMed Central.

The impact of vitamin D on the etiopathogenesis and the progression of type 1 and type 2 diabetes in children and adults PubMed Central.

Vitamin D Supplementation for Prevention of Type 2 Diabetes Mellitus: To D or Not to D?

Silvia Savastio, Francesco Cadario, Sheila Beux, Alberto Giorgis, Giulia Genoni, Marco Bagnati, Giorgio Bellomo, Gianni Bona, Luigi Maiuri, 2018. Vitamin D and Type I Diabetes