Plesni in njihovi škodljivi učinki na zdravje in na obvladovanje sladkorne bolezni

Plesni so mikroorganizmi, ki rastejo v različnih okoljih, še posebej tam, kjer je prisotna vlaga. Raziskave kažejo, da lahko izpostavljenost plesnim negativno vpliva na zdravje ljudi. Za posameznike s sladkorno boleznijo izpostavljenost plesnim pomeni dodatno obremenitev za telo, saj plesni in toksini, ki jih plesni proizvajajo, vplivajo na imunski sistem in presnovo glukoze v telesu. V tem članku bomo podrobneje obravnavali, kako plesni vplivajo na naše zdravje in kaj lahko storimo za zmanjšanje njihovega vnosa in negativnega vpliva na zdravje.

Zakaj so plesni škodljive za telo?

Plesni povzročajo številne zdravstvene težave, še posebej zaradi mikotoksinov – toksičnih snovi, ki jih plesni proizvajajo kot stranske produkte. Mikotoksini, kot so aflatoksini in ochratoksin A, so močni toksini, ki vplivajo na dihalni, prebavni in živčni sistem, lahko pa povzročajo tudi poškodbe jeter, ledvic in imunskega sistema. Glede na študije, mikotoksini vplivajo na delovanje imunskega sistema in lahko povečajo tveganje za kronična vnetja, kar je še posebej tvegano za diabetike.

Vpliv plesni na sladkorno bolezen

Plesni in toksini vplivajo tudi na presnovo in ravnovesje glukoze v telesu. Raziskave kažejo, da lahko aflatoksini vplivajo na delovanje beta celic v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin. S tem, ko beta celice ne morejo učinkovito opravljati svoje funkcije, se lahko zmanjšajo ravni inzulina, kar lahko povzroči povečanje krvnega sladkorja.

Poleg tega je znano, da plesni in njihovi toksini prispevajo k vnetnim procesom v telesu, ki pri sladkornih bolnikih lahko poslabšajo inzulinsko odpornost. Mikotoksini povečajo oksidativni stres in prispevajo k sistemskim vnetjem, kar še dodatno ovira učinkovito delovanje inzulina in otežuje nadzor nad sladkorno boleznijo.

Kako plesni vstopajo v telo?

Plesni lahko v telo vstopajo na različne načine:

1. Preko hrane: Pokvarjena ali neustrezno shranjena živila so pogosto vir plesni in mikotoksinov. Žita, oreščki, suho sadje in kava so med najbolj tveganimi živili, saj so pogosto skladiščeni dalj časa in na območjih z visoko vlažnostjo.

   
   

2. Vdihavanje: Plesni lahko v telo vstopajo tudi z vdihavanjem. Izpostavljenost plesnim v zraku (npr. v vlažnih stanovanjskih prostorih, kjer se nahaja plesen) je povezana s težavami, kot so alergije, astma in slabša funkcija imunskega sistema.

   
   

3. Preko kože: Čeprav redkeje, lahko plesni vstopajo v telo tudi preko kože, zlasti v primeru, ko so prisotne kožne poškodbe ali rane.

   
   

Najpogostejši viri plesni

Kje moramo biti pozorni, da se izognemo najpogostejših virov plesni:

• Prehrana: Žitarice, oreščki (zlasti arašidi), kava, suho sadje, in zrna, ki so bili nepravilno skladiščeni ali so bili izpostavljeni vlagi.

  
  

• Stare stavbe in vlažni prostori: Kopalnice, kleti, slabo prezračeni prostori in površine, ki so nagnjene k nabiranju vlage.

  
  

• Rastlinski proizvodi in zelišča: Nekatera zelišča in začimbe lahko vsebujejo plesni, še posebej, če so bila predolgo skladiščena.

  
  

Plesni v živilih.

Plesni v živilih

Plesen na hrani se razvije predvsem zaradi kombinacije vlage, toplote in hranil, ki jih plesni potrebujejo za rast. Nekatere vrste hrane so posebej občutljive na razvoj plesni, saj ustvarjajo ugodne pogoje za njihovo rast.

Plesen uspeva v okolju, kjer so na voljo organske snovi, kot so ogljikovi hidrati, beljakovine in maščobe. Hrana, ki vsebuje te hranilne snovi in je izpostavljena vlagi ali toploti, postane idealno gojišče za plesni. Še posebej nevarno je dolgotrajno shranjevanje hrane v neprimernih pogojih, kot je vlažno in toplo okolje. Ko so takšni pogoji prisotni, se plesni hitro razvijajo in širijo.

Katere vrste hrane so gojišče plesni?

Nekatera živila so, zaradi svoje sestave, veliko bolj podvržena razvoju plesni, saj vsebujejo veliko vlage ali hranil, ki privlačijo plesni:

1. Žita in oreščki: Žitarice (npr. koruza, pšenica, riž) in oreščki (npr. arašidi, orehi) so zaradi dolgotrajnega skladiščenja in visoke vsebnosti maščob ter ogljikovih hidratov pogosti viri plesni.

   
   

2. Sadje in zelenjava: Mehko sadje, kot so jagode, maline, grozdje in breskve, je zaradi visoke vsebnosti vode in sladkorjev še posebej podvrženo plesni. Prav tako so na razvoj plesni občutljive mehkejše vrste zelenjave, kot so paradižniki, kumare in paprika.

   
   

3. Mlečni izdelki in siri: Mlečni izdelki, kot so siri, jogurti in smetana, so hranilno bogati in zato dovzetni za plesni. Mehki siri (npr. brie ali camembert) so posebej izpostavljeni, saj njihova mehka tekstura in vlaga ustvarjata idealne pogoje za rast plesni.

   
   

4. Kruh in pekovski izdelki: Kruh vsebuje vlago in ogljikove hidrate, kar spodbuja rast plesni, še posebej, če je shranjen na sobni temperaturi ali v plastični embalaži, ki zadržuje vlago.

   
   

5. Suho sadje in začimbe: Čeprav je suho sadje manj vlažno, lahko postane gojišče plesni, kadar ni pravilno shranjeno, saj se plesni razvijajo na vsebovanih sladkorjih in vlaki. Tudi začimbe, ki so dolgo časa skladiščene, lahko vsebujejo skrite plesni, ki se jih z očesom ne vidi.

   
   

Plesen na ananasu.

Kako prepoznamo problematično hrano, če plesni ne vidimo?

Plesen ni vedno vidna, zato je pomembno, da poznamo znake, ki lahko nakazujejo na njeno prisotnost:

1. Spremenjen vonj: Če živilo diši po kvasu, zemlji, plesni ali kislem, lahko to pomeni, da je hrana okužena s plesnijo, četudi je še ne vidimo.

   
   

2. Sprememba teksture: Na živilih, kot so sadje, zelenjava in sir, lahko okužba s plesnijo povzroči mehčanje ali lepljivo teksturo, kar pomeni, da se je hrana začela kvariti.

   
   

3. Spreminjanje barve: Plesni se pogosto pojavijo v belih, sivih, zelenih, črnih ali modrih lisah, vendar se v začetnih fazah hrana morda le nekoliko obarva in potemni.

   
   

4. Neprimerna skladiščenja in rok trajanja: Hrana, ki je blizu izteka roka trajanja ali je bila nepravilno shranjena, je bolj izpostavljena plesni. Previdno preglejte živila, ki so bila dlje časa v shrambi, še posebej tista, ki so znana kot gojišča plesni (npr. oreščki, moka, suho sadje).

   
   

Kako zmanjšati tveganje za uživanje plesni s hrano?

• Pravilno shranjevanje: Shranjujte hrano na suhem in hladnem mestu. Kruh na primer lahko hranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da preprečite razvoj plesni.

  
  

• Uporabljajte nepredušne posode: Za živila, kot so žitarice, oreščki, suho sadje, uporabljajte nepredušne posode, da preprečite dostop vlage.

  
  

• Redno preverjajte in čistite shrambo: Starejša živila pogosto postanejo vir plesni, ki se lahko razširi na drugo hrano. Redno pregledujte in čistite omarice ter odstranjujte živila, ki so se morda začela kvariti.

  
  

• Kupujte sveže in po potrebi: Kupujte manjše količine sveže hrane in jo porabite v kratkem času, da zmanjšate možnosti za razvoj plesni.

  
  

Zavedanje o potencialno problematičnih živilih in primerni shranjevalni praksi vam lahko pomaga zmanjšati tveganje za vnose plesni in mikotoksinov v telo ter ohranjati boljše zdravje.

Kaj pa živila, ki so že razvila plesen? So neplesnivi deli še vedno užitni?

Plesen se na površini hrane vidi kot vidna kolonija, vendar njene korenine ali hife pogosto segajo globlje v živilo, tudi če jih ne vidimo s prostim očesom. Nekatera živila lahko rešimo z odstranitvijo plesnivega dela, pri drugih pa je zaradi varnosti bolje zavreči celotno živilo. Tukaj je nekaj smernic:

Živila, ki jih je bolje zavreči v celoti:

1. Mehka in vlažna živila:

   • Sadje (npr. jagode, breskve)

   • Zelenjava (npr. paradižniki, kumare)

   • Sir z visoko vsebnostjo vlage (npr. mehki siri, kot so kremni sir, rikota ali brie)

   • Kruhi, peciva in testenine

   • Kuhane jedi ali ostanki hrane

   
   

2. Živila z visoko vsebnostjo vode:

   • Jogurt, kisla smetana, marmelade, džemi in drugi podobni izdelki.

   • Vlažna živila so idealno okolje za širjenje plesni, zato jih zavrzite v celoti.

   
   

Plesen se pri teh živilih lahko razširi globoko v notranjost, kjer ni vidna, zato je bolj varno, da jih zavržete.

Živila, kjer lahko odrežete le plesnivi del

Trda živila:

• Trdi siri (npr. parmezan, cheddar): odrežite 2-3 cm okoli plesnivega dela in pazite, da nož ne pride v stik s plesnijo.

• Trdo sadje in zelenjava (npr. korenje, zelje, paprika): odrežite plesnivi del in še nekaj dodatne okolice.

Različne vrste plesni na živilih.

So plemenite plesni na sirih škodljive?

Plesnivi siri, kot so gorgonzola, roquefort, stilton in camembert, vsebujejo posebne vrste plesni, ki so bile izbrane in gojene prav za ta namen. Plesni, uporabljene pri proizvodnji teh sirov, niso enake kot plesni, ki se lahko nenadzorovano razvijejo na drugih živilih in so običajno varne za uživanje. Te "plemenite plesni" so natančno nadzorovane in pripomorejo k značilnemu okusu, teksturi in videzu sira.

Plesnivi siri se izdelujejo z dodajanjem specifičnih vrst plesni, kot sta Penicillium roqueforti in Penicillium camemberti, ki rastejo v kontroliranih pogojih in so natančno preverjene za varnost. Te vrste plesni ne proizvajajo toksinov, kot jih lahko proizvedejo nekatere druge plesni, ki rastejo nenadzorovano na hrani (npr. Aspergillus flavus, ki proizvaja aflatoksine).

Poleg tega proces zorenja sira, vključno z nizko vsebnostjo vode in kislim okoljem, preprečuje rast škodljivih bakterij in mikotoksinov, ki bi se sicer lahko razvili v nekaterih drugih vrstah živil, na katerih bi plesen rasla nenadzorovano.

Ali so plesnivi siri škodljivi za nekatere ljudi?

Čeprav so plesnivi siri za večino ljudi varni, lahko v nekaterih primerih predstavljajo težave:

1. Alergije na plesni: Nekateri ljudje so občutljivi na plesni in lahko doživijo alergijske reakcije po zaužitju plesnivih sirov, kot so kihanje, srbečica ali celo težave z dihanjem.

   
   

2. Oslabljen imunski sistem: Ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, kot so bolniki po kemoterapiji ali tisti z avtoimunimi boleznimi, naj se izogibajo plesnivim sirom, saj bi lahko bili bolj dovzetni za okužbe.

   
   

3. Nosečnost: Nosečnicam se običajno svetuje, naj se izogibajo mehkim plesnivim sirom (npr. camembert, brie), saj ti siri vsebujejo več vlage in so lahko gojišče za bakterije, kot je Listeria monocytogenes. Čeprav je ta bakterija redka, lahko okužba ogrozi nosečnost.

   
   

Se na plesnivih sirih lahko razvije tudi škodljiva plesen?

Čeprav so plesnivi siri varni, je mogoče, da se na njih razvijejo škodljive plesni, če so predolgo ali nepravilno shranjeni. Škodljiva plesen lahko povzroči, da sir spremeni barvo, vonj in okus – na primer, če vidimo temno zelene, sive ali črne lise, ki niso značilne za določeno vrsto plesnivega sira, je to znak kvarjenja. V takih primerih je bolje sir zavreči.

Kako varno uživati plesnive sire?

• Pravilno shranjevanje: Plesnive sire shranjujte v hladilniku in jih zavijte v papir za živila ali posebno folijo, da preprečite širjenje plesni na druge vrste hrane.

  
  

• Uporabljajte v priporočenem času: Uživajte sire pred iztekom roka uporabnosti in upoštevajte smernice za shranjevanje.

  
  

V splošnem so torej plesni, ki se uporabljajo v sirarstvu, varne za uživanje, a je pri posebnih skupinah ljudi potrebna previdnost.

Plesnivi siri praviloma niso nevarni.

Plesni v kavi

Kava je eno izmed živil, ki je podvrženo plesnim in s tem povezanim mikotoksinom, še posebej zaradi dolgotrajnega skladiščenja in vlažnega okolja, v katerem kava pogosto raste. Mikotoksini, kot sta ochratoksin A in aflatoksin, so strupene spojine, ki jih proizvajajo plesni kave in lahko negativno vplivajo na zdravje. Tudi v majhnih količinah, kot jih najdemo v kavi, lahko dolgotrajno uživanje plesni vpliva na telo, še posebej na posameznike z oslabljenim imunskim sistemom ali sladkorno boleznijo.

Kako plesni pridejo v kavo?

Plesni se v kavi razvijejo že v procesu pridelave, še posebej v času skladiščenja in transporta kavnih zrn. Nekatere vrste plesni, kot sta Aspergillus in Penicillium, uspevajo v toplih in vlažnih pogojih, kar pomeni, da so kavna zrna v tropih, kjer rastejo, še posebej izpostavljena. Če kava ni pravilno sušena ali skladiščena v suhih pogojih, se plesni hitro razvijejo in začnejo proizvajati mikotoksine.

Ko so kavna zrna okužena s plesnimi, jih je težko popolnoma odstraniti. Praženje kave sicer uniči določene vrste plesni,vendar mikotoksini, ki jih plesni proizvedejo, ostanejo prisotni tudi po praženju.

Kako prepoznati, če je kava okužena s plesnimi?

Plesni in mikotoksinov v kavi običajno ni mogoče prepoznati po vonju ali okusu. Ker plesni niso vedno vidne, je težko vedeti, ali je kava, ki jo uživamo, okužena s temi škodljivimi spojinami. Največkrat se okužbe s plesnimi zgodijo na kavnih zrnih nižje kakovosti ali pri manj strogi pridelavi in skladiščenju.

Kako zmanjšati tveganje plesni v kavi?

Za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti plesnim in mikotoksinom v kavi je pomembno izbirati kavo višje kakovosti in paziti na določene dejavnike:

1. Izberite kavo priznanih proizvajalcev: Znane blagovne znamke in specializirane kavarne običajno izvajajo strožji nadzor kakovosti nad pridelavo, skladiščenjem in praženjem kave. Kava, ki je certificirana za mikotoksine, ima večjo verjetnost, da je varna. Kave, ki navajajo konkretne podatke o deležu mikotoksinov, so varne (na primer Purity coffee aliBulletproof). Tudi specialty kave so načeloma kvalitetnejše in za njih obstaja manjša verjetnost, da vsebujejo mikotoksine.

   
   

2. Izberite kavna zrna namesto mlete kave: Čeprav ni zagotovljeno, da so cela zrna brez plesni, je mleta kava bolj podvržena okužbi s plesnimi. Kavna zrna so manj izpostavljena vlagi, mletje doma pa zmanjšuje verjetnost za rast plesni med skladiščenjem.

   
   

3. Kupujte organsko pridelano kavo: Čeprav organska kava ni vedno povsem brez mikotoksinov, je manj verjetno, da je bila shranjena v pogojih, ki spodbujajo rast plesni. Organski proizvajalci se pogosto bolj zavedajo kakovosti skladiščenja in preverjajo prisotnost plesni.

   
   

4. Pravilno shranjevanje doma: Doma kavo shranjujte v hermetično zaprtih posodah na suhem, hladnem mestu, da preprečite rast plesni. Izogibajte se shranjevanju kave v vlažnih prostorih, kot so hladilnik ali vlažna kuhinjska omarica.

   
   

5. Izberite kavo iz višje ležečih regij: Kava, pridelana na višjih nadmorskih višinah, je manj podvržena vlagi in plesnim. Regije z nižjo vlažnostjo in hladnejšim podnebjem ustvarjajo manj ugodne pogoje za plesni.

   
   

Z izbiro kakovostne kave in skrbnim ravnanjem s kavnimi zrni lahko zmanjšamo tveganje za izpostavljenost mikotoksinom, kar je še posebej pomembno za osebe s sladkorno boleznijo in občutljivim imunskim sistemom.

Plesen na kavnih zrnih je očem nevidna.

Najpogostejša gojišča plesni v prostorih

Plesni se najpogosteje razvijejo v prostorih, kjer je prisotna visoka vlažnost in slabše kroženje zraka. Vlaga je namreč ključni dejavnik za rast plesni, zato se najpogosteje pojavljajo v naslednjih prostorih in na površinah:

1. Kopalnice: Kopalnice so pogosto vlažni prostori, kjer se zaradi vroče vode in pare nabira vlaga na stenah, stropu, fugah med ploščicami in celo na kopalniških preprogah. Slaba ventilacija pospešuje razvoj plesni, ki jih lahko najdemo tudi na zavesah za prhanje, v odtokih in za kopalniškimi omaricami.

   
   

2. Kleti: Kleti so pogosto hladne, vlažne in slabo prezračene, zaradi česar so idealno okolje za razvoj plesni. Plesni se v kleteh nabirajo na stenah, tleh, lesenih predmetih, kartonskih škatlah in drugih vlažnih predmetih.

   
   

3. Kuhinje: Kuhinja je še en prostor, kjer je vlaga pogosto prisotna, še posebej med kuhanjem. Plesni se lahko razvijejo v kuhinjskih omaricah, pod pomivalnim koritom, na ventilacijskih sistemih ter na površinah, kjer se nabira vlaga, kot so robovi okoli pomivalnega korita in ploščice nad kuhinjskim pultom.

   
   

4. Podstrešja in strešni prostori: Podstrešja so pogosto slabo prezračevana in nagnjena k nabiranju vlage, še posebej če so strehe slabo izolirane ali če pride do zamakanja. Plesni se lahko razvijejo na lesenih tramovih, izolacijskih materialih in v škatlah ali drugih predmetih, ki se hranijo na podstrešju.

   
   

5. Spalnice in drugi bivalni prostori: V bivalnih prostorih se plesni pogosto razvijejo v kotih, za pohištvom, na zunanjih stenah, kjer se kondenzira vlaga, in ob oknih, še posebej če prostori niso dovolj ogrevani in prezračeni. Tudi vlažna posteljnina in preproge so lahko gojišča plesni.

   
   

6. Zidovi in stropi, kjer prihaja do kondenzacije: Površine, kjer se pogosto nabira kondenzacija, kot so zidovi in stropi, so podvržene plesni, še posebej v stavbah s slabo izolacijo ali ogrevanjem. Na teh mestih se plesni razvijejo tudi zaradi slabega zračenja, kar je pogosta težava v hladnejših podnebjih.

   
   

7. Klimatske naprave, prezračevalni sistemi in vlažilci zraka: Klimatske naprave in vlažilci zraka so lahko viri plesni, saj se v njih kopiči vlaga. Plesni lahko tako prenašajo po zraku in se razširijo po celotnem prostoru.

   
   

8. Hišne rastline: Zemlja za rastline, ki se neprestano vlaži, lahko postane vir plesni. Plesen se lahko nabere na površini zemlje ali na koreninah rastlin, še posebej v primeru prekomernega zalivanja in slabega prezračevanja prostora.

   
   

Povečava plesni na steni.

Kako preprečiti nastanek plesni v prostoru

Za zmanjšanje plesni v prostoru je pomembno, da ohranjamo nizko raven vlage, redno prezračujemo in vzdržujemo čistočo. Uporaba razvlaževalnikov zraka, pravilno ogrevanje, redno čiščenje prezračevalnih sistemov in odstranitev virov odvečne vlage lahko preprečijo razvoj plesni.

Kako zmanjšati vnos plesni v telo in izboljšati zdravje

Obstaja več načinov, kako zmanjšati izpostavljenost plesnim in njihovim toksinom, kar lahko pripomore k boljšemu zdravju in obvladovanju sladkorne bolezni:

1. Izbirajte sveža in pravilno skladiščena živila: Izogibajte se hrani, ki je že vidno poškodovana ali ima sledove plesni. Preverite pakiranja oreščkov, žit in suhega sadja ter izberite tista živila, ki so pravilno zapakirana in skladiščena.

   
   

2. Nadzorujte vlago v stanovanju: Vlažni prostori, kot so kopalnice in kuhinje, so gojišče za plesni. Uporabljajte razvlaževalce zraka in poskrbite za dobro prezračevanje. Redno pregledujte stene, tla in druge površine, kjer se lahko nabira vlaga.

   
   

3. Kupujte lokalna živila: Lokalno pridelana živila imajo krajši čas skladiščenja in transporta, kar zmanjša možnosti za razvoj plesni. Poleg tega so sezonska živila, ki so bila sveže obrana, običajno boljša izbira, saj so bila izpostavljena manjši verjetnosti okužbe s plesnimi.

   
   

4. Uživajte v hrani, bogati z antioksidanti: Antioksidanti v hrani, kot so jagodičevje, listnata zelenjava, oreščki in zdrave maščobe, lahko pomagajo zmanjšati škodljive učinke oksidativnega stresa, ki ga povzročajo toksini plesni.

   
   

5. Pravilno hranite hrano: Suho sadje, oreščke, žitarice in zelišča hranite na suhem in hladnem mestu ter jih ne izpostavljajte vlagi. Če je mogoče, uporabljajte nepredušne posode.

   
   

6. Izogibajte se predelani hrani: Predelana hrana, ki je dolgo skladiščena in uvožena, ima večjo verjetnost vsebnosti mikotoksinov. Izbirajte svežo, polnovredno hrano in pripravljajte obroke doma.

   
   

7. Certifikati, ki zagotavljajo nadzor nad plesnimi in mikotoksini: Nekateri certifikati in standardi v prehrambni industriji zagotavljajo nadzor nad plesnimi in mikotoksini v živilih. Ti certifikati ne pomenijo, da je živilo popolnoma brez plesni (to je skoraj nemogoče zaradi prisotnosti mikroorganizmov v naravi), vendar zagotavljajo, da so ravni plesni in mikotoksinov znotraj varnih mejnih vrednosti. To zmanjšuje tveganje za škodljive učinke na zdravje. Tu je nekaj najpomembnejših certifikatov in standardov, ki zagotavljajo nadzor nad plesni in mikotoksini v živilih:

   
   

   • GMP (Good Manufacturing Practice) – Dobra proizvodna praksa

     
     

     • Opis: Certifikat GMP vključuje smernice za zagotavljanje higienskih in varnostnih standardov v prehranski industriji. Proizvajalci, ki sledijo standardom GMP, morajo vzdrževati nadzorovane pogoje skladiščenja, nadzora kakovosti in ravnanja s surovinami, da zmanjšajo tveganje za rast plesni in prisotnost mikotoksinov.

     • Nadzor plesni: GMP predpisuje, kako preprečevati kontaminacijo z mikroorganizmi, vključno s plesnimi, kar vključuje nadzor nad vlažnostjo, temperaturo in pravilnim skladiščenjem.

     
     

   • HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Points) – Analiza tveganj in kritične kontrolne točke

     
     

     • Opis: HACCP je sistem za zagotavljanje varnosti živil s poudarkom na analizi tveganj in nadzoru kritičnih točk v procesu pridelave in predelave. Gre za mednarodno priznan pristop, ki ga uporabljajo proizvajalci hrane za nadzor nad prisotnostjo mikroorganizmov, vključno s plesnimi.

     • Nadzor plesni: HACCP analizira tveganja kontaminacije s plesni in predpisuje ukrepe, kot so kontrola vlage, temperatura in pravilna higiena, ki preprečujejo razvoj plesni v živilih.

     
     

   • ISO 22000 – Sistem za varnost živil

     
     

     • Opis: ISO 22000 je mednarodni standard za sisteme vodenja varnosti živil, ki vključuje smernice za preprečevanje kontaminacije živil s patogeni mikroorganizmi, vključno s plesnimi. Certifikat združuje načela sistema HACCP in omogoča boljše upravljanje vseh tveganj v verigi preskrbe s hrano.

     • Nadzor plesni: Standard ISO 22000 zahteva sistematičen nadzor nad pogoji skladiščenja, preverjanje dobaviteljev in strogo higieno, kar zmanjšuje možnosti za nastanek plesni.

     
     

   • BRC Global Standard for Food Safety (British Retail Consortium)

     
     

     • Opis: BRC certifikat je standard, ki ga je uvedel britanski trgovski konzorcij in zagotavlja visoko raven varnosti hrane. BRC certifikacija vključuje natančen nadzor nad mikrobiološko čistostjo, skladiščenjem in prevozom živil, kar vključuje tudi nadzor nad plesnimi in mikotoksini.

     • Nadzor plesni: Certifikat BRC zahteva preverjanje tveganj kontaminacije s plesni in redno testiranje živil na prisotnost mikotoksinov, zlasti pri rizičnih živilih, kot so oreščki, suho sadje in žitarice.

     
     

   • IFS Food Standard (International Featured Standards Food)

     
     

     • Opis: IFS Food Standard je mednarodni standard za zagotavljanje kakovosti in varnosti hrane v dobavni verigi. Standard vključuje postopke za zmanjšanje tveganj kontaminacije z mikroorganizmi, vključno s plesnimi.

     • Nadzor plesni: Standard IFS določa nadzor nad skladiščenjem in pogoji, ki preprečujejo rast plesni ter obvezno testiranje živil na mikotoksine, zlasti pri živilih, ki so podvržena plesnim.

     
     

   • Certifikati za ekološko pridelavo (npr. EU Organic, USDA Organic)

     
     

     • Opis: Ekološki certifikati, kot so EU Organic in USDA Organic, zajemajo smernice za pridelavo in predelavo hrane brez uporabe sintetičnih pesticidov in kemičnih dodatkov. V okviru ekološkega nadzora se preverjajo tudi pogoji skladiščenja, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj plesni.

     • Nadzor plesni: Ekološko certificirane kmetije in proizvajalci morajo preprečevati kontaminacijo plesni s skrbnim nadzorom nad pridelavo in skladiščenjem, vendar ti certifikati ne zagotavljajo popolne odsotnosti plesni, temveč zmanjšanje tveganj.

     
     

   • Certifikati, specifični za mikotoksine

     
     

     • Opis: Nekateri proizvajalci, zlasti pri živilih, ki so visoko tvegana za mikotoksine (npr. arašidi, koruza, kava), se odločijo za dodatna testiranja na mikotoksine, kot so aflatoksini in ochratoksin A. Rezultati testiranj so pogosto navedeni na embalaži ali v specifikacijah izdelka.

     • Nadzor plesni: Ti certifikati zagotavljajo, da so bila živila testirana na prisotnost mikotoksinov in da vsebnost mikotoksinov ne presega dovoljenih vrednosti, kot jih določa zakonodaja.

     
     
   
   

Navedeni certifikati in standardi pomagajo zmanjšati tveganje za plesni in mikotoksine v živilih, vendar ne morejo popolnoma zagotoviti njihove odsotnosti. Priporočljivo je, da potrošniki izbirajo živila od zanesljivih proizvajalcev s certifikati varnosti živil, zlasti pri rizičnih živilih, kot so oreščki, žitarice, suho sadje, kava in začimbe, kjer je možnost kontaminacije s plesni večja.

Manj plesni, več zdravja

Plesni in njihovi toksini so lahko škodljivi za telo, zlasti za osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali težavami s presnovo, kot so sladkorni bolniki. Z zmanjšanjem vnosa plesni v telo, rednim preverjanjem virov hrane in ohranjanjem čistih ter suhih bivalnih prostorov lahko zmanjšamo tveganje za negativne učinke plesni in ohranimo boljše zdravje. Za dolgoročno zdravje in učinkovito obvladovanje sladkorne bolezni je ključno, da se zavedamo virov plesni in jih aktivno izločimo iz svojega okolja.

Viri

Einar Ringø, Xiaoyum He, Xiao Li Shen, Jing Jin, Fuguo Xing, 2024. Risk Assessment of Mycotoxins on Metabolism, Immunity, and Intestinal Health

Jalil Mehrzad, Taghi Zahraei Salehi, Alireza Khosravi, Saman Hosseinkhani, Yaser Tahamtani, Ensiyeh Hajizadeh-Saffar, Maedeh Moazenchi, Amir Mohammad Malvandi, 2021. Environmentally occurring aflatoxins B and M notifyably harms pancreatic islets

J I Pitt, 2000. Toxigenic fungi and mycotoxins Lindsay Goddard, Ms, Rdn, Ld, 2021. The Evidence Behind Mycotoxins in Food

Mei Qin, Li Cheng, Yan Li, Xiaoqin Tang, Yuan Gan, Jian Zhao, Shuquan Luo, Huadong Zhang, Lishi Zhang, Jinyao Chen, Jiao Huo, 2023. Disease burden contributed by dietary exposure to aflatoxins in a mountainous city in Southwest China

Muhammad Sajid Hamid Akash, Muhammad Ejaz ul Haq, Abdul Qader, Kanwal Rehman, 2021. Biochemical investigation of human exposure to aflatoxin M1 and its association with risk factors of diabetes mellitus

Winnie-Pui-Pui Liew, Sabran Mohd-Redzwan, 2018. Mycotoxin: Its Impact on Gut Health and Microbiota