Post in diabetes. Kako poteka v praksi?

Ali sta post in diabetes sploh združljiva? Odgovor je: da, a le pod določenimi pogoji in z veliko previdnosti.

Kaj sploh je postenje in zakaj se o njem govori?

Postenje je načrtno obdobje, ko nekaj časa ne uživamo hrane in kalorij, ki jih le-ta vsebuje. To telesu omogoča preklop na porabo shranjenih zalog (maščob) in sproži procese obnove celic. Ni isto kot lakota; postenje je vedno načrtovano in mora biti varno.

Kako telo deluje med postom?

• Prvih 12 ur: Telo porablja sladkor iz krvi in nekaj zalog iz jeter.

• 12-24 ur:Glavni vir energije postanejo zaloge iz jeter, mišice pa porabljajo "svoj" glikogen iz mišic.

• 24-72 ur: Ko se zaloge porabijo, telo začne proizvajati sladkor iz drugih virov (npr. iz maščob in beljakovin) in začne tvoriti ketone, ki so alternativno gorivo.

• Nad 72 ur:Ketoni postanejo pomemben vir energije tudi za možgane.

  
  

Vaše telo je torej "presnovno prilagodljivo", saj zmore preklapljati med različnimi viri energije.

Voda in nesladkani čaji so v času posta dovoljeni.

Najpogostejši načini postenja

Prekinitveno postenje pomeni, da izmenjujete obdobja brez hrane z obdobji, ko jeste. O različnih načinih prekinitve hranjenja pišemo v nadaljevanju.

• Časovno omejeno hranjenje (angl. intermittent fasting) (npr. 16:8, 18:6, 20:4): Vse obroke zaužijete znotraj določenega časovnega okna (npr. 8 ur), preostali del dneva pa ne jeste. Dovoljena sta samo voda in brezkalorični napitki (kava, nesladkan čaj).

  • Primer 16:8: Jeste 8 ur (npr. od 12:00 do 20:00), postite 16 ur.

  • Shema 5:2: Pet dni v tednu jeste običajno, dva ne zaporedna dneva pa močno omejite vnos kalorij (na približno 500-600 kcal/dan). To ni popolno postenje.

  
  

• Postenje vsak drugi dan: En dan jeste normalno, naslednji dan pa močno omejite vnos kalorij (na 0-500 kcal).

  
  

• Podaljšani posti (nad 48 ur): To so posti, ki trajajo 3 do 7 dni. Ti se pri sladkorni bolezni izvajajo izključno pod skrbnim zdravniškim nadzorom.

  
  

Post in diabetes - kako ju uskladiti?

Sladkorna bolezen tipa 1 (SB1)

• Nikoli ne izpustite bazalnega inzulina! Brez inzulina vam grozi diabetična ketoacidoza (DKA), ki se lahko pojavi že v 12-24 urah.

• Krajše postenje je za zelo motivirane posameznike ob skrbnem načrtovanju (kontinuirani merilnik glukoze - CGM, prilagoditev inzulina) možno, vendar je tveganje visoko.

  
  

Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2)

• Dobra novica: Večina oseb s SB2 dobro prenaša kratkotrajne oblike postenja, če je terapija pravilno prilagojena.

• Glavni učinek: Postenje pomaga zmanjšati telesno težo in s tem izboljšuje vrednost HbA1c, maščobe v krvi in krvni tlak. Ključno je, da dosežete manjši vnos kalorij. Ni pa nujno, da je to skozi post.

  
  

Kaj pa pravijo študije?

• HbA1c in teža: Časovno omejeno hranjenje (npr. 8-urno okno) pri SB2 po 6 mesecih pripelje do izgube telesne teže in znižanja HbA1c.

• Splošni rezultati: Prekinitveno postenje pri SB2 kratkoročno zniža HbA1c, sladkor na tešče in težo. Pomemben je predvsem kalorični deficit, ne glede na to, kako ga dosežete.

• Krvni tlak: Lahko se zniža tudi sistolični krvni tlak, deloma zaradi izgube teže.

  
  

Kakšna so tveganja in na kaj morate biti še posebej pozorni?

• Nizek sladkor (hipoglikemija) je najpogostejša nevarnost. Če je glukoza pod 3,9 mmol/L, ukrepajte takoj (pravilo 15/15).

• Visok sladkor (hiperglikemija) in nihanja se lahko zgodijo zaradi prevelikega zmanjšanja terapije ali prenajedanja po postu. Vrednosti nad 16,7 mmol/L so zaskrbljujoče in zahtevajo ukrepanje, pri SB1 preverite tudi ketone.

• Diabetična ketoacidoza (DKA): Pri SB1 je tveganje visoko, če preveč zmanjšate bazalni inzulin. Pri SB2 (in SB1), če jemljete zdravila, je nujno posvetovanje z zdravnikom, ki vam bo pomagal načrtovati post in prilagoditi terapijo, glede na cilje, ki jih želite doseči.

• Dehidracija in elektroliti: Omejen vnos tekočin in povišan sladkor lahko povzročita glavobol, omotico in krče.

• Motnje hranjenja: Če ste nagnjeni k motnjam hranjenja, postenje najverjetneje ni pravi pristop.

• Posebne skupine: Post je načeloma odsvetovan za nosečnice, starostnike, osebe z napredovalo ledvično boleznijo, srčno-žilnimi težavami ali akutnimi boleznimi.

  
  

Kako varno izvajati post v praksi?

1. Preden začnete:

• Posvetujte se z zdravnikom! Skupaj ocenite tveganja glede na vaš tip diabetesa, terapijo, pretekle izkušnje in življenjski slog. Visoko tvegane osebe naj ne postijo.

• "Testni dan": Pred daljšim postom poskusite s krajšim (npr. 12-urnim) in natančno spremljajte glukozo (s CGM ali glukometrom). Tako boste videli, kako se vaše telo odziva.

Kontinuirano spremljanje glukoze je pri osebah s SB1 ali SB2 tudi v času postenja nujno.

2. Prilagoditve zdravil (vedno individualno in po posvetu z zdravnikom!)

Preden se lotite postenja, je ključnega pomena, da se obvezno posvetujete s svojim zdravnikom ali diabetologom. Prilagoditev terapije, še posebej zdravil za sladkorno bolezen, je izjemno občutljiva in vedno individualna, saj je odvisna od vrste diabetesa, trenutne terapije (npr. inzulina, tablet) in vašega splošnega zdravstvenega stanja.

Zdravnik vam bo na podlagi podrobne ocene lahko svetoval, katere prilagoditve odmerkov so potrebne, da postenje poteka varno in učinkovito ter da preprečite morebitna tveganja, kot so hipoglikemija ali hiperglikemija. Nikoli ne spreminjajte odmerkov zdravil brez predhodnega posveta s strokovnjakom.

3. Hidracija in prehrana v "oknih hranjenja"

Hidracija: Pred in po postu pijte dovolj vode in nesladkanih napitkov. Pri daljšem postu razmislite tudi o elektrolitih (npr. z zelenjavno juho).

Obroki: Naj vsebujejo veliko vlaknin, beljakovin in zdravih maščob. Izogibajte se hitrim sladkorjem in prenajedanju.

Prekinitev posta: Podaljšani post prekinjajte postopoma. Začnite z manjšimi porcijami ali tekočo hrano.

4. Telesna dejavnost in spanje

Zmerna aktivnost je koristna. Intenzivno vadbo v času posta raje prestavite pred obrok. Poskrbite za zadosten spanec.

Za varno odločitev o postenju se vedno posvetujte s svojim zdravnikom.

Odločilni kontrolni seznam, preden začnete s postom:

1. Sem primeren/-na za post? Sem se posvetoval/-a z zdravnikom, ocenil/-a tveganje in si postavil/-a realne cilje?

   
   

2. Imam načrt zdravil? Imam zapisane natančne prilagoditve odmerkov po urah/dneh ter jasen načrt, kaj storim ob visokih/nizkih vrednostih?

   
   

3. Imam vso opremo? Imam merilnik CGM, glukometer, trakove, hitre ogljikove hidrate in trakove za ketone (še posebej pri SB1)?

   
   

4. Vem, kdaj prekiniti post? Ali vem, da moram prekineti post, če mi krvni sladkor pade pod 3,9 mmol/L ali če se pojavijo simptomi DKA (slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, hiter dih)?

   
   

Ali je post primeren zame?

Post je lahko pri sladkorni bolezni tipa 2, še posebej časovno omejeno hranjenje in shema 5:2, učinkovit in varen del obravnave, če je skrbno načrtovan, vključuje ustrezne prilagoditve terapije in redno spremljanje.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 je tveganje bistveno večje in podaljšano postenje se praviloma odsvetuje. Krajši posti naj potekajo le pod zdravniškim nadzorom in s pomočjo CGM ter po možnosti inzulinske črpalke.

Ne glede na tip sladkorne bolezni je cilj stabilna glikemija, varnost in vzdržnost. Post je le eno izmed orodij, ne cilj sam po sebi. Vedno se posvetujte s svojim zdravnikom ali diabetologom, preden začnete s postenjem.

Viri

Cahill GF Jr. Starvation in man. N Engl J Med. 1970;282(12):668–675.

StatPearls. Physiology, Fasting. Last update 2023. Dostopno na: NCBI Bookshelf.

Yamaguchi N, et al. The circulating metabolome of human starvation. JCI Insight. 2019;4(16):e121434.

de Cabo R, Mattson MP. Effects of Intermittent Fasting on Health, Aging, and Disease. N Engl J Med. 2019;381:2541–2551.

Pavlou V, Cienfuegos S, Lin S, et al. Effect of Time‑Restricted Eating on Weight Loss in Adults With Type 2 Diabetes: A Randomized Clinical Trial. JAMA Netw Open. 2023;6(10):e2339337.

Guo L, et al. A 5:2 Intermittent Fasting Meal Replacement Diet and Glycemic Control for Adults With Diabetes: The EARLY Randomized Clinical Trial. JAMA Netw Open. 2024;7(6):e2416786.

ADA Standards of Care in Diabetes—2025. Glycemic Goals and Hypoglycemia. Diabetes Care. 2025;48(Suppl 1).

Al‑Ozairi E, et al. Intermittent Fasting Could Be Safely Achieved in People With Type 1 Diabetes Undergoing Structured Education and Advanced Glucose Monitoring. Front Endocrinol. 2019;10:849.

van Bon AC, et al. Use of automated insulin delivery systems in people with type 1 diabetes during prolonged fasting. Diabetes Obes Metab. 2022;24(6):1067–1076.

Zhang S, et al. Intermittent fasting and health outcomes: an umbrella review of meta‑analyses. Front Nutr. 2023;10:1292265.

Pavlou V, et al. (podatki o HbA1c in teži, 6‑mesečni RCT). JAMA Netw Open. 2023;6(10):e2339337.

Carter S, Clifton PM, Keogh JB. Intermittent vs Continuous Energy Restriction in T2D: Randomized Noninferiority Trial. JAMA Netw Open. 2018;1(3):e180756.

Liu F, Zhang Z, Sun W, Li T. The metabolic effects of intermittent fasting in patients with type 2 diabetes. Nutr Res. 2025;138:135–150.

Wang W, et al. Beneficial effect of time‑restricted eating on blood pressure: systematic meta‑analysis. Nutr Metab. 2022;19:77.

ADA Standards of Care—2025: Older Adults; Glycemic Targets. Diabetes Care. 2025;48(Suppl 1).

ADA Standards of Care—2025: Farmakološki pristopi; pragovi za intenzifikacijo/insulin (≥300 mg/dl). Diabetes Care. 2025;48(Suppl 1).

Raghavan A, et al. Euglycemic DKA with SGLT2 inhibitor in setting of prolonged fasting – primer. J Med Case Reports. 2022;16:134.