Se sprašujete, zakaj je občasna sladica lahko dobra za osebe s sladkorno boleznijo?

Mediteranska prehrana se priporoča tako sladkornim bolnikom tipa 1 kot sladkornim bolnikom tipa 2. Le-ta temelji na tradicionalnih prehranjevalnih navadah držav ob Sredozemskem morju, kot so Italija, Grčija, Španija in Južna Francija. S poudarkom na svežih, lokalnih sestavinah ter uravnoteženem vnosu zdravih maščob, vlaknin, beljakovin in antioksidantov je ta način prehranjevanja zelo koristen za zdravje.

V mediteranski prehrani so tudi sladice občasno dovoljene. Morda veste zakaj?

Kaj sestavlja mediteransko prehrano?

1. Sadje in zelenjava: Sveže sadje in zelenjava sta temelj mediteranske prehrane. Zagotavljata vlaknine, vitamine, minerale in antioksidante, ki zmanjšujejo tveganje za kronične bolezni.

   
   

2. Polnozrnata žita: Polnozrnate kaše, črni riž, polnozrnati kruh in druge žitarice imajo nižji glikemični indeks in prispevajo k enakomernemu sproščanju energije, kar pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi.

   
   

3. Zdrave maščobe: Mediteranska prehrana vključuje olivno olje kot primarni vir maščobe. Olivno olje vsebuje enkrat nenasičene maščobne kisline in antioksidante, ki so povezani z manjšim tveganjem za vnetja in srčno-žilne bolezni. Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah (losos, sardine, skuše), oreščkih in semenih, prispevajo k zdravju srca, kar je pomembno za sladkorne bolnike, saj zdrave maščobe pomagajo preprečevati srčno-žilne zaplete.

4. Beljakovine: Ribe, morski sadeži, jajca, perutnina, stročnice (npr. leča, čičerika) in mlečni izdelki z manjšo vsebnostjo maščob (npr. jogurt) ter rdeče meso predstavljajo glavni vir vnosa beljakovin. Poudarek je na ribah, saj vsebujejo koristne maščobe in manj nasičenih maščob, ki škodijo srcu.

   
   

5. Oreščki in stročnice: Te so bogate z vlakninami, zdravimi maščobami in beljakovinami. Oreščki in stročnice so hranljive, hkrati pa prispevajo k stabilizaciji krvnega sladkorja.

   
   

6. Voda in zmerno uživanje vina: Vino se v majhnih količinah uživa ob obrokih, kar je značilno za mediteransko prehrano, vendar ni priporočljivo za vse sladkorne bolnike, odvisno od posameznikovih okoliščin. Voda je glavni vir hidracije. Dnevni vnos vode znaša 0,3 dl/kg telesne teže. Za osebo težko 70 kg to pomeni 2.1 l vode dnevno, v primeru aktivnosti pa se vnos poveča skladno s porabo med aktivnostjo.

   
   

Piramida mediteranske diete slikovno

Priporočila mediteranske diete.

Koristi mediteranske prehrane za sladkorne bolnike

Mediteranska prehrana se je izkazala za eno najboljših diet za nadzor krvnega sladkorja in izboljšanje občutljivosti na inzulin, kar je ključno pri sladkornih bolnikih.

• Nadzor krvnega sladkorja: Z bogatim vnosom vlaknin, beljakovin in zdravih maščob ta dieta pomaga preprečevati nenadne dvige krvnega sladkorja. Z uživanjem polnovrednih živil z nizkim glikemičnim indeksom pomaga vzdrževati stabilnejšo raven glukoze.

  
  

• Zmanjšanje vnetij: Antioksidanti v zelenjavi, sadju in olivnem olju zmanjšujejo oksidativni stres in vnetja, ki so pogosto povišana pri sladkornih bolnikih, kar prispeva k boljšemu zdravju srca in ožilja.

  
  

• Uravnavanje telesne teže: Ta dieta je naravno uravnotežena, zato omogoča vzdrževanje zdrave telesne teže ali izgubo odvečne, kar je pri diabetesu tipa 2 pogosto pomembno za boljšo občutljivost na inzulin.

  
  

• Zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni: Osebe s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje za srčne bolezni. Sestavine mediteranske prehrane, kot so omega-3 maščobne kisline, olivno olje in antioksidanti, ščitijo zdravje srca.

  
  

Vse to so vzroki, da je mediteranska prehrana idealno za sladkorne bolnike, saj ne omogoča le stabilizacije krvnega sladkorja, temveč podpira zdravje celostno.

Kaj pa sladica, ki se občasno priporoča za osebe s sladkorno boleznijo?

Za sladkorne bolnike je uravnavanje krvnega sladkorja ključnega pomena, vendar to ne pomeni, da se morajo popolnoma odreči sladkarijam. Pravzaprav se strokovnjaki strinjajo, da lahko občasno uživanje sladic pozitivno vpliva na psihološko dobrobit sladkornih bolnikov. Ne zato, ker bi sladice kakorkoli pripomogle k uravnavanju sladkorja v krvi, temveč zato, ker majhni, premišljeni “prekrški” zmanjšajo občutek prikrajšanosti. Ko so sladice strogo prepovedane, se lahko pojavita stres in občutek, da je prehrana preveč omejujoča, kar pogosto vodi v nezadovoljstvo ali celo hrepenenje po sladkem. Cilj diete je zmanjševanje tovrstnih občutkov, saj na telo vplivajo negativno in lahko povzročijo porast krvnega sladkorja.

Strokovnjaki se strinjajo, da lahko občasno uživanje sladic pozitivno vpliva na psihološko dobrobit sladkornih bolnikov.

Pristopi za varno uživanje sladic

Občasna sladica enkrat tedensko, ki je vključena v dnevni načrt, omogoči bolj sproščen odnos do prehrane. Poglejmo še, kakšen je zdrav pristop do občasnega uživanja sladic.

1. Uživanje sladic po obroku: Sladice, ki jih osebe s sladkorno boleznijo zaužijejo po zdravem, uravnoteženem obroku, imajo manjši vpliv na krvni sladkor, saj prebava obroka upočasni absorpcijo sladkorjev. Prav tako zaradi zaužitega obroka oseba do neke mere čuti sitost, kar posledično pomeni, da se količina zaužite sladice praviloma zmanjša.

   
   

2. Majhne porcije: Pomembno je, da sladico uživajo v majhnih količinah, kar zmanjšuje vpliv na krvni sladkor in hkrati omogoča občutek zadovoljstva.

   
   

3. Izbira zdravih sladic: Priljubljene so sladice z manj sladkorja ali tiste, ki vsebujejo naravna sladila, oreščke, polnozrnate sestavine in zdrave maščobe. Sadne sladice, ki vsebujejo vlaknine, so dober kompromis med okusom in vplivom na krvni sladkor.

   
   

4. Spremljanje vpliva na krvni sladkor: Osebe s sladkorno boleznijo lahko spremljajo raven krvnega sladkorja pred in po uživanju sladice, da opazijo, kako različne vrste sladic vplivajo na njihovo telo.

   
   

Na ta način je mogoče uživati v sladici brez večjega vpliva na zdravje, obenem pa ohraniti dobro počutje in zadovoljstvo pri prehrani. Občasna sladica torej ni le trenutek užitka, ampak tudi način za bolj sproščen in vzdržen življenjski slog, kar je dolgoročno ključnega pomena za uspešno obvladovanje diabetesa.

Viri

Mediterranean Diet Effects on Type 2 Diabetes Prevention, Disease Progression, and Related Mechanisms, 2020, Sandra Martín-Peláez, Montse Fito, Olga Castaner

Mediterranean Diet and Type 2 Diabetes Mellitus: A Perpetual Inspiration for the Scientific World, 2021, Tatjana Milenkovic, Nadica Bozhinovska, Djuro Macut, Jelica Bjekic-Macut, Dario Rahelic, Zelija Velija Asimi, Azra Burekovic)