Hipoglikemija

​Hipoglikemija, stanje znižane ravni glukoze v krvi, je pogost zaplet pri zdravljenju sladkorne bolezni, zlasti pri osebah, ki uporabljajo inzulin ali določena peroralna zdravila. Čeprav so akutni simptomi hipoglikemije dobro poznani, so dolgoročne posledice pogostih epizod hipoglikemije pogosto spregledane.

Tipični simptomi hipoglikemije.

Meja za hipoglikemijo je uradno postavljena pri ≤3,9 mmol/L glukoze v krvi in jo delimo na naslednje stopnje:

Ko oseba doživi hipoglikemijo, lahko občuti različne fizične in psihične simptome. Ti se razlikujejo po resnosti, hitrosti padca sladkorja in posameznikovem zaznavanju hipoglikemije (hipo-awareness).

Tipični simptomi hipoglikemije (ko je glukoza v krvi pod 3,9 mmol/L)

Fizični simptomi – posledica aktivacije simpatičnega živčnega sistema:

Tresenje rok ali telesa, potenje (hladen znoj), palpitacija (hitro ali močno bitje srca), lakota (nenadna, močna želja po hrani), občutek mravljinčenja okoli ust ali prstov, bledica, slabost ali vrtoglavica.

Nevroglikopenični simptomi – ko možgani nimajo dovolj glukoze:

Zmedenost, težave s koncentracijo, motnje vida (meglen vid, dvojni vid), nerazločen govor, spremembe v vedenju (jeza, nenavadno vedenje), zaspanost, glavobol, neravnotežje, omotičnost.

Pri hujši hipoglikemiji (običajno < 2,8–3,0 mmol/L):

Izguba zavesti, epileptični napadi, nezmožnost govora ali gibanja, v redkih primerih - koma.

Zaradi hitre absorpcije sladkorjev lahko nekaj koščkov banane učinkovito pomaga pri dvigu ravni krvnega sladkorja ob hipoglikemiji.

Zakaj do hipoglikemije sploh pride?

Do hipoglikemije (prenizke ravni glukoze v krvi) pride, ko se v telesu porabi ali izloči več glukoze, kot je telo potrebuje za normalno delovanje. To stanje je najpogostejše pri ljudeh s sladkorno boleznijo, ki uporabljajo inzulin ali zdravila, ki povečajo izločanje inzulina. Tukaj so najpogostejši vzroki za hipoglikemijo:

🔹 Prevelik odmerek inzulina ali zdravil

Če oseba prejme več inzulina ali zdravil, kot je potrebno glede na trenutne potrebe telesa, raven glukoze v krvi hitro pade.

🔹 Preskakovanje ali premajhni obroki

Če oseba obrok izpusti, poje premalo ali zaužije obrok z zelo malo ogljikovih hidratov, glukoze ne vnese dovolj – še posebej nevarno, če je bilo predhodno že aplicirano zdravilo ali inzulin.

🔹 Intenzivna telesna aktivnost

Fizična aktivnost poveča porabo glukoze v mišicah. Če telesna aktivnost ni uravnotežena s prehrano ali zmanjšanim odmerkom inzulina in zdravil, lahko vodi v hipoglikemijo – tudi z zamikom (še posebej ponoči).

Fizična aktivnost poveča porabo glukoze v mišicah.

🔹 Alkohol

Alkohol zavira glukoneogenezo – to je proces, v katerem jetra tvorijo glukozo. Če oseba uživa alkohol brez hrane, lahko pride do zapoznele in resne hipoglikemije, tudi več ur po zaužitju alkohola.

🔹 Zakasnjeno praznjenje želodca (gastropareza)

Pogosto se pojavi pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 1. Hrana pride počasneje v tanko črevo, kjer se absorbira glukoza, inzulin pa lahko začne delovati prehitro, preden je glukoza na voljo.

🔹 Sprememba rutine

Na primer: več telesne aktivnosti kot običajno, sprememba prehrane, stresa ali bolezni, ki vplivajo na apetit – vse to lahko poruši ravnovesje med vnosom in porabo glukoze.

🔹 Uporaba določenih zdravil

Nekatera zdravila lahko povečajo občutljivost na inzulin ali vplivajo na glukozo.

Kako škodljiva je lahko hipoglikemija za zdravje?

Vedno govorimo o negativnih posledicah pogostih hiperglikemij, kaj pa so posledice oziroma vplivi na zdravje ponavljajočih se hipoglikemij?

Kognitivne posledice

Več raziskav je pokazalo, da ponavljajoče se hude hipoglikemije lahko povzročijo trajne nevropsihološke motnje. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1, ki so doživeli več hudih hipoglikemij, so v primerjavi z bolniki brez takšnih epizod dosegali slabše rezultate pri testih motoričnih sposobnosti, kratkoročnega in asociativnega spomina ter vizualno-prostorskih nalogah, kar kaže na možno prizadetost čelnega režnja možganov. ​

Poleg tega lahko ponavljajoče se hipoglikemije sprožijo prilagoditve v možganskih celicah, zlasti v ventromedialnem hipotalamusu, kar vodi do zmanjšane zaznave hipoglikemije in povečanega tveganja za nadaljnje hude epizode. ​

Srčno-žilna tveganja

Hude hipoglikemije so povezane z večjim tveganjem za srčno-žilne dogodke in smrtnost. V raziskavi, objavljeni v New England Journal of Medicine, so ugotovili, da so bolniki, ki so doživeli hudo hipoglikemijo, imeli večje tveganje za makrovaskularne in mikrovaskularne zaplete ter večjo smrtnost v primerjavi s tistimi brez takšnih epizod.​

Psihološki vplivi

Pogoste hipoglikemije negativno vplivajo na kakovost življenja. Bolniki poročajo o povečani tesnobi, depresiji in zmanjšani sposobnosti za vsakodnevne aktivnosti. V raziskavi so ugotovili, da so bolniki s simptomi hipoglikemije dosegali nižje rezultate na lestvici kakovosti življenja EQ-5D VAS v primerjavi s tistimi brez simptomov.

Vpliv na vsakodnevno življenje

Hipoglikemija lahko vpliva na sposobnost vožnje in delovanja. V raziskavi so ugotovili, da je 26,5 % bolnikov s sladkorno boleznijo in vozniškim dovoljenjem poročalo o vsaj eni epizodi hude hipoglikemije (ne nujno povezane z vožnjo). Nekateri bolniki so celo razmišljali o prikrivanju teh epizod zaradi strahu pred izgubo vozniškega dovoljenja.

Pogoste hipoglikemije negativno vplivajo na kakovost življenja.

Kako poskrbimo, da nas hipoglikemija ne preseneti?

Preprečevanje hipoglikemije je eden tistih izzivov, ki jih sčasoma začnemo obvladovati z izkušnjami – a to ne pomeni, da se ne more zgoditi tudi najbolj previdnim.

Veliko ljudi s sladkorno boleznijo sčasoma razvije nek svoj “sistem” – neko rutino ali občutek, ki jim pomaga zaznati, kdaj se sladkor začne spuščati. Za nekatere je to tresenje rok, za druge občutek praznine v želodcu, razdražljivost ali preprosto utrujenost, ki se nenadoma pojavi. Ključ je v tem, da te signale prepoznamo pravočasno in nanje tudi ustrezno reagiramo.

V vsakdanjem življenju to pomeni, da imamo vedno pri roki nekaj hitro delujočih ogljikovih hidratov– v torbi, v avtu, na nočni omarici. Tudi spremljanje glukoze s pomočjo senzorjev (CGM) lahko veliko pripomore k večji varnosti, saj nas alarmi lahko opozorijo, še preden hipoglikemijo zares začutimo.

Pomembno vlogo igra tudi razumevanje, kako različne situacije vplivajo na glukozo – fizična aktivnost, stres, izpuščeni obroki ali nepričakovane zamude pri prehranjevanju. Včasih zadošča že manjša prilagoditev odmerka inzulina ali dodatna malica pred aktivnostjo, da se izognemo neželenim padcem.

Najboljši način za preprečevanje hipoglikemije torej ni en sam trik, ampak kombinacija: poznavanje lastnega telesa, dobra priprava, merjenje in predvsem to, da si dovolimo biti nežni do sebe, tudi ko ne gre vse po načrtu.

Pazimo nase in na prenizke sladkorje

Pogoste hipoglikemije niso le akutna nevarnost, temveč imajo lahko dolgoročne posledice na kognitivno funkcijo, srčno-žilno zdravje, psihološko počutje in vsakodnevno življenje. Zato je pomembno, da bolniki in zdravstveni delavci posvečajo pozornost tudi preprečevanju hipoglikemij ter prilagajanju zdravljenja za zmanjšanje tveganja za te epizode.​

Viri

1. Langan SJ, Deary IJ, Hepburn DA, Frier BM. "Cumulative cognitive impairment following recurrent severe hypoglycaemia in adult patients with insulin-treated diabetes mellitus." Diabetologia. 1991;34(5):337-44. PubMed

2. McCrimmon RJ. "Consequences of recurrent hypoglycaemia on brain function in diabetes." Diabetologia. 2021;64(5):971-977. PubMed

3. Zoungas S, Patel A, Chalmers J, et al. "Severe Hypoglycemia and Risks of Vascular Events and Death." N Engl J Med. 2010;363(15):1410-1418. nejm.org

4. Khunti K, Davies M, Majeed A, et al. "Hypoglycemia: The neglected complication." Indian J Endocrinol Metab. 2013;17(5):819-834. PubMed Central

5. Pedersen-Bjergaard U, Pramming S, Heller SR, et al. "Individual and societal consequences of hypoglycemia: A cross-sectional survey." Diabet Med. 2014;31(9):1056-1063. PubMed