Sladkorna bolezen in parodontoza: kaj smo se naučili na EASD 2026

Ko skrbimo za dlesni, skrbimo tudi za svoj krvni sladkor. To je bilo glavno sporočilo posebnega simpozija na letošnjem evropskem kongresu o sladkorni bolezni.

Konec septembra 2026 se je v Milanu zbralo več tisoč diabetologov in raziskovalcev z vse Evrope na kongresu EASD (Evropsko združenje za proučevanje sladkorne bolezni). Eno od srečanj je bilo v celoti posvečeno povezavi med ustnim zdravjem in sladkorno boleznijo, predvsem parodontozi.

Da tema ni več obrobna, kažejo že številke. Med letoma 1997 in 2011 je o povezavi med dlesnimi in sladkorno boleznijo izšlo okoli 1.400 strokovnih člankov. Od leta 2012 do danes jih je že več kot 5.300 - skoraj štirikrat več.

Predavanja so bila sicer namenjena zdravnikom, mi pa smo jih poslušali z vprašanjem: kaj iz tega lahko vzamemo zase osebe s sladkorno boleznijo, in kaj lahko že jutri naredimo drugače?

Ko skrbimo za dlesni, skrbimo tudi za svoj krvni sladkor.

Gingivitis in parodontitis - kakšna je razlika

Bolezen dlesni ima dve stopnji, razlika med njima pa je zelo pomembna.

• Vnetje dlesni (gingivitis) je začetna stopnja. Dlesni so rdeče, otekle in ob ščetkanju krvavijo. In to stanje je popolnoma popravljivo. Če začnemo dlesni redno in temeljito čistiti, se lahko v nekaj tednih povsem pomirijo.

  
  

• Parodontitis (v pogovornem jeziku pogosto parodontoza) je napredovala stopnja. Vnetje se razširi globlje, v tkivo in kost, ki držita zob. Dlesni se začnejo umikati, med zobom in dlesnijo nastanejo žepki, zob se lahko začne majati. Izgubljene kosti telo samo ne obnovi.

Parodontitis ima več kot polovica odraslih ljudi, približno vsak deseti pa njegovo napredovalo obliko. Po pogostosti je šesta najpogostejša bolezen na svetu. Težava je v tem, da dolgo ne boli, zato ga pogosto spregledamo.

Povezava, ki deluje v obe smeri

Na kongresu so večkrat ponovili isti stavek: dve kronični bolezni, ena skupna vnetna pot. Sladkorna bolezen in parodontitis se med seboj "hranita".

Kako povišan sladkor škodi dlesnim? Ko je sladkor v krvi dlje časa previsok, se telo na bakterije v ustih odzove z močnejšim vnetjem, kot bi bilo treba. Zaradi tega se tkivo okoli zob hitreje razgrajuje.

Raziskave pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 1 so pokazale, da imajo bolj vnete dlesni kot njihovi vrstniki, tudi kadar imajo na zobeh enako količino oblog. Najbolj vnete dlesni so imeli tisti z najslabše urejenim sladkorjem (višjim HbA1c).

Kako vnete dlesni škodijo sladkorju v krvi? Vnetje v ustih ne ostane le v ustih. Vnetne snovi prehajajo v kri in otežujejo delovanje inzulina. Ena od dolgoletnih raziskav pri sladkorni bolezni tipa 2 je pokazala, da imajo ljudje s parodontitisom kar 6-krat večje tveganje, da se jim urejenost sladkorja poslabša. Parodontitis je povezan tudi z večjim tveganjem za bolezni ledvic in srca.

Povezava velja celo pri ljudeh, ki sladkorne bolezni še nimajo. V španski raziskavi so imeli ljudje z napredovalim parodontitisom v naslednjih 8-9 letih skoraj 5-krat večjo verjetnost, da zbolijo za sladkorno boleznijo.

To zveni zaskrbljujoče, a ima tudi drugo stran, nad katero imamo veliko kontrole sami: če pomirimo dlesni, pomagamo tudi sladkorju v krvi.

Kaj se dogaja z bakterijami v naših ustih

V ustih živi na stotine vrst bakterij. Ko je vse v ravnovesju, nam večinoma ne škodijo. Raziskave kažejo, da se lahko pri sladkorni bolezni to ravnovesje poruši: koristnih bakterij je manj, več pa je tistih, ki so povezane z vnetjem dlesni. Raziskovalci poudarjajo, da je tu še veliko neznanega, a smer je jasna.

V ustih je vedno toplo, vlažno in hrane je dovolj. Zato bakterijske obloge na zobeh rastejo in zorijo neprestano, dokler jih mi sami ne odstranimo s ščetko in medzobnimi pripomočki. Nobena tableta in noben ustni izpirek tega ne opravita namesto nas.

Nekatere raziskave nakazujejo še, da lahko bakterije iz vnetih dlesni s slino potujejo naprej v prebavila in tam vplivajo na črevesne bakterije in vnetje v telesu. Tudi to je še področje raziskav, a lepo pokaže, da usta niso ločen otok, so vhod v naše telo.

Bakterije iz vnetih dlesni s slino potujejo naprej v prebavila in tam vplivajo na črevesne bakterije in vnetje v telesu.

Zdravljenje dlesni se splača

Najbolj spodbudno sporočilo kongresa je bilo, da skrb za dlesni ni samo kozmetika.

• Nemške strokovne smernice za sladkorno bolezen in parodontitis (2024) navajajo, da lahko uspešno zdravljenje dlesni izboljša urejenost sladkorja.

• Z dobro urejenim sladkorjem dolgoročno uspevajo tudi zobni vsadki (implantati).

Ocene za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 kažejo, da bi z zdravljenjem parodontitisa izgubili približno tretjino manj zob in imeli okoli petino manj zapletov na ledvicah, živcih in očeh.

Marsikdo ne ve, da nam z zdravljenjem dlesni ni treba čakati na urejen sladkor. Osnovno zdravljenje (temeljito čiščenje zob in žepov pri zobozdravniku ali higieniku) je mogoče ne glede na to, kakšen je naš sladkor. Pred morebitnimi kirurškimi posegi pa je priporočljivo, da sladkor najprej čim bolj uredimo.

Zobozdravnik lahko opazi tudi skrit sladkor

Številni ljudje k zobozdravniku hodijo redno, k osebnemu zdravniku pa le, ko jih kaj boli. Zato je zobozdravniški stol odlično mesto, da se odkrije sladkorna bolezen, ki je še "skrita".

V Španiji so v zobnih ambulantah preverili sladkor pri več kot tisoč odraslih brez diagnoze. Pri 8,5 % so odkrili povišan sladkor, za katerega niso vedeli. V drugem španskem programu je bilo med pregledanimi kar 9,4 % ljudi z vrednostmi v območju sladkorne bolezni in 14,2 % v območju preddiabetesa.

To je dobro sporočilo tudi za naše bližnje. Če ima kdo v naši družini vnete ali krvaveče dlesni in ima še druge dejavnike tveganja (prekomerno telesno težo, visok krvni tlak, sladkorno bolezen v družini), naj ga spodbudimo, da si da preveriti tudi krvni sladkor.

Zakaj moramo most med ambulantama graditi kar sami

Strokovnjaki so bili na kongresu zelo iskreni. Dokazov je dovolj, vendar diabetološka in zobna ambulanta v večini evropskih držav še vedno delujeta ločeno. Milijoni ljudi s sladkorno boleznijo imajo redno preverjene oči, ledvice in noge, za usta pa jih nihče ne vpraša.

Nekatere države se že premikajo naprej. V Veliki Britaniji je parodontitis od leta 2022 del smernic za obravnavo sladkorne bolezni. V Nemčiji so leta 2024 diabetologi in zobozdravniki izdali prve skupne smernice, ki priporočajo pregled dlesni vsaj enkrat na leto za vsakogar s sladkorno boleznijo, tudi brez težav. V Švici in drugod so na začetku te poti.

Pri nas smo zaenkrat most med ambulantama sami. Mi povemo zobozdravniku, da imamo sladkorno bolezen. Mi povemo diabetologu, kaj se dogaja z našimi dlesnimi. Nihče ne pozna obeh plati bolje od nas samih.

Kaj lahko naredimo že danes

1. Naredimo kratek samotest

Vzemimo si minuto in iskreno odgovorimo:

• Ali nam dlesni krvavijo pri ščetkanju ali čiščenju medzobnih prostorov?

• Ali se nam kateri od zob maje?

• Ali se nam zdi, da so zobje »daljši«, ker so se dlesni umaknile?

• Ali smo že izgubili kakšen zob?

Če smo kljukico postavili vsaj enkrat, si čim prej rezervirajmo pregled dlesni. Na pregled pojdimo tudi, če opazimo rdeče ali otekle dlesni, gnoj, neprijeten okus v ustih ali večje razmike med zobmi. Pri sladkorni bolezni so lahko opozorilni znaki tudi suha usta, pekoč občutek v ustih, glivične okužbe in rane, ki se počasi celijo.

2. Čistimo pametno, ne na silo

• Dvakrat na dan ščetkajmo zobe z mehko ščetko z gostimi ščetinami. Nežni, majhni gibi ob robu dlesni naredijo veliko več kot močno drgnjenje.

• Vsak dan očistimo medzobne prostore. Tam ščetka ne doseže, bakterije pa se tam najraje skrivajo. Kjer gre, uporabimo medzobne ščetke prave velikosti, sicer zobno nitko. Pravo velikost nam pomaga izbrati ustni higienik ali zobozdravnik.

• Krvavitev ni razlog, da prenehamo. Prav nasprotno: to je znak vnetja, ki potrebuje nežno, a vsakodnevno čiščenje. Če dlesni krvavijo še po dveh tednih rednega čiščenja, gremo na pregled.

• Redno obiskujmo ustnega higienika za profesionalno čiščenje. Odstrani zobni kamen, ki ga sami ne moremo.

Zobna ščetka Curaprox CS 5460 ultra soft za vsakodnevno nego.

3. Vsaj enkrat na leto na pregled dlesni

Parodontitis je kronična bolezen, tako kot sladkorna bolezen. Ne boli, dokler ni že napredoval. Zato naj bo letni pregled dlesni enako samoumeven kot redni pregled pri diabetologu.

4. Povežimo svoja zdravnika

• Zobozdravniku povejmo, da imamo sladkorno bolezen, katera zdravila jemljemo in kakšen je naš zadnji HbA1c ali čas v ciljnem območju (TIR).

• Diabetologu ali osebnemu zdravniku povejmo, kaj nam je rekel zobozdravnik: ali imamo vnete dlesni, parodontitis, ali smo v zdravljenju.

• Če nas zobozdravnik napoti na preverjanje sladkorja, rezultat prinesemo nazaj k njemu.

  
  

5. Ne odlašajmo z zdravljenjem

Če imamo sladkorno bolezen in parodontozo, ju začnimo zdraviti takoj in ne čakajmo »boljšega« sladkorja. Zdravljenje dlesni nam bo pri urejanju sladkorja pomagalo. Če smo že izgubili zobe, se pogovorimo o nadomestkih: dobro žvečenje je osnova za uravnoteženo prehrano, ta pa za urejen sladkor.

Če imamo sladkorno bolezen in parodontozo, ju začnimo zdraviti takoj.

6. Še dve navadi, ki pomagata obojemu

• Opustimo kajenje. Je eden največjih dejavnikov tveganja tako za parodontitis kot za zaplete sladkorne bolezni.

• Gibanje in uravnotežena prehrana pomagata sladkorju, manj sladkih prigrizkov med obroki pa tudi zobem.

  
  

Prevzemimo odgovornost za svoje zdravje

Strokovnjaki v Milanu so se strinjali, da dokazov o močni povezavi med zdravjem ustne votline in sladkorno boleznijo ne manjka. Največji izziv je spremeniti vsakdanje navade. Na to, da bosta naš diabetolog in zobozdravnik začela tesneje sodelovati, ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na to, kaj naredimo vsak večer pred spanjem in kaj povemo pri naslednjem diabetološkem in zobozdravstvenem pregledu.

Vsakič, ko očistimo medzobne prostore, naredimo nekaj dobrega za dlesni in za svoj krvni sladkor.

Viri:

Članek povzema predavanja na simpoziju DiabetPerio, kongres EASD 2026, Milano, 28. 9. 2026:

• Eduardo Montero: Parodontitis in sladkorna bolezen – povezava v obe smeri

• Philipp Sahrmann: Mikrobiom in sladkorna bolezen

• Edoardo Mannucci: Kaj lahko (in mora) narediti diabetolog

• Virginia Bellido, Francesco D'Aiuto, Henrik Dommisch, Beckey Trinh, Daniel Vegh: Evropske izkušnje in modeli dobre prakse

• Smernica S2k »Diabetes und Parodontitis« (DG PARO, DDG, DGZMK), 2024