Sladkorna bolezen in staranje. Danes živimo dlje kot nekoč. Leta 2024 je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji 82,1 leta. Pri ženskah je znašala 84,7 leta, pri moških pa 79,5 leta. Toda daljše življenje še ne pomeni nujno tudi daljšega zdravega življenja. Pri tem nam veliko povedo leta zdravega življenja. Z njimi ocenjujemo, koliko let lahko pričakujemo, da bomo živeli brez težav in omejitev pri vsakodnevnih dejavnostih in opravilih zaradi zdravstvenih

Intervju z dr. Ano Meden o pomenu gibanja, prehrane in vplivu življenjskega sloga na zdravje. Kako lahko z majhnimi spremembami izboljšamo počutje in preprečimo kronične bolezni.

Silvana Lautar Silvano bralci na Čisti 5ki že poznate. Pred nekaj meseci je z nami delila svojo prvo izkušnjo s senzorjem, tiste začetne korake, od presenečenja ob diagnozi pa do prvih uvidov, ko začneš svoje telo opazovati malo bolj zavestno. Takrat je bila na začetku nove poti. Danes ima nekaj mesecev izkušenj več, z veliko konkretnimi spremembami in predvsem z zgodbo, ki lepo pokaže, kako se stvari začnejo zares premikati, ko enkrat razumeš, kaj se dogaja v tvojem telesu.

Intervju s prof. dr. Markom Nočem o delu kardiologa, življenju, stresu, odgovornosti in moči odločitev, ki vplivajo na zdravje in življenje.

Predstavljajmo si večerni scenarij pri osebi s sladkorno boleznijo. Večerja je mimo, krvni sladkor je videti urejen, zobe si temeljito umijemo in se počasi odpravimo spat. Pol ure kasneje pa se oglasi alarm senzorja ali pa sami začutimo znake hipoglikemije: tresenje, potenje, lakoto, razbijanje srca ali nemir. V tistem trenutku je treba ukrepati. Čeprav so zobje ravnokar očiščeni, ima zdravljenje hipoglikemije prednost pred skrbjo, da bomo z vnosom sladkorja "pokvarili" večer

Intervju z Marino Jerina, medicinsko sestro, ki je več kot 40 let skrbela za otroke s sladkorno boleznijo na Pediatrični kliniki Ljubljana. Iskrena zgodba o razvoju medicine, sočutju, starših in otrocih, ki so ji za vedno ostali v srcu.

Ajda Urbas, dr. med., je zdravnica in soustvarjalka podkasta "Sladko Na Kratko", ustvarjalka spletnih vsebin, ki na sladkorno bolezen gleda celostno - kot na priložnost za novo razumevanje sebe. Internistka po izobrazbi in diabetologinja po srcu, je svojo strokovno pot tkala med Celjem, Topolšico in obalo, kjer danes deluje v okviru specialistične ambulante za osebe s sladkorno boleznijo v Kopru.

Katarina Vukelič, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije Dr. Katarina Vukelič, internistka in pnevmologinja ter direktorica Zdravstvenega doma Grosuplje, je zdravnica, ki v vsakem pogovoru najprej poudari človeka. Ne pacienta, temveč osebo, ki potrebuje podporo, varnost, partnerstvo in spoštovanje. Njena nežna, a odločna drža ter topel pogled na vlogo zdravstvenega sistema razkrivata globoko predanost delu, ki presega medicinske protokole. Vodi ambulanto, vodi kolek

Strokovnost, natančnost in izjemna predanost preventivi: to so tri vrednote, ki najbolje opišejo Uršo Hano Breskvar, ustno higieničarko iz Ljubljane. Kot zdravstvena delavka na področju profesionalne ustne higiene pokriva ključna preventivne posege - od odstranjevanja zobnih oblog in kamna, meritve obzobnih tkiv do individualnega svetovanja.

Pogosto slišimo, da visceralna maščoba povečuje verjetnost za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 . V tem članku bomo pojasnili, zakaj je tako in kaj lahko naredimo sami , da zmanjšamo to verjetnost. Visceralna maščoba ima bistveno večji vpliv na zdravje kot maščoba, ki se nahaja pod kožo. Prav zato jo strokovnjaki pogosto imenujejo tudi »skrita« ali »nevarna« maščoba. Razlika med podkožno in visceralno maščobo. Kaj je visceralna maščoba? Visceralna maščoba je maščobno tkivo

Po obisku ATTD 2026 marca letos v Barceloni, z vami delimo povzetek ključnih novosti v svetu vodenja diabetesa, ki so bile predstavljene na dogodku. Tehnologija ne postaja le pametnejša, ampak tudi bolj človeška. Če smo v preteklosti o njej govorili kot o orodju, je letos vse bolj govora o partnerstvu. Stopamo v obdobje, ko nas tehnologija začenja 'razumeti' in nam vedno bolj lajša vsakodnevno breme sladkorne bolezni. Kako in katere naprave bodo v prihodnjem obdobju najbolj s

Ali ste morda že kdaj opazili, da se po uživanju sladkih prigrizkov v ustih pojavi zadah ? To ni naključje. Naša ustna votlina je kot namreč majhen ekosistem, poln mikroorganizmov , ki nenehno komunicirajo z našim telesom. In pogosto nam sporočajo stvari, ki jih morda ne želimo slišati , a bi jih vsekakor morali. Ustni zadah , medicinsko imenovan halitoza , prizadene kar četrtino svetovnega prebivalstva. Čeprav ga mnogi povezujemo zgolj s čebulo ali česnom, je resnica vel

Za vse, ki živimo s sladkorno boleznijo, smo najverjetneje že opazili, da se naša koža obnaša nekoliko drugače kakor pri ostalih ljudeh. Dejansko so spremembe na koži med najpogostejšimi zapleti sladkorne bolezni , ki v nekem trenutku življenja prizadenejo do 80 % oseb , ki se sooča s to boleznijo. Dobra novica je, da lahko mnoge od teh sprememb preprečimo , večino pa lahko obvladujemo , ko enkrat vemo, na kaj moramo biti pozorni. Kako sladkorna bolezen vpliva na našo kožo

Pri osebah, ki imamo sladkorno bolezen, je pojav hladnih nog pogost . Vendar tega mnogokrat ne vidimo kot težavo , pogosteje preprosto menimo, da smo bolj "mrzle sorte". Vendar pa so hladne noge pogosta težava pri ljudeh s sladkorno boleznijo , zato nam lahko razumevanje vzrokov za to in ukrepi, ki jih lahko sprejmemo, pomagajo še bolje poskrbeti za svoje zdravje . Zakaj se soočamo z mrzlimi nogami? Pri naši bolezni mrzle noge običajno izvirajo iz dveh glavnih zapletov , ki j

Če ste opazili rdečino , oteklost ali občasno krvavenje dlesni med čiščenjem zob , morda menite, da gre le za manjšo težavo, ki bo minila sama od sebe. Za večino ljudi je to res lahko zgolj začasna težava. Toda, če imate sladkorno bolezen, je zgodba povsem drugačna. Težave z dlesnimi pri sladkorni bolezni niso le neprijetna spremljevalna težava , saj predstavljajo povečano tveganje , ki lahko poslabša urejenost sladkorne bolezni in vodi v resnejše zaplete. Gre za zahrbtno

Milena Simčič Milena Simčič , nasmejana Primorka, diabetes tipa 2 obvladuje s pravo mero odločnosti in discipline. Čeprav je njena pot polna preizkušenj, od možganske kapi do sinove diagnoze sladkorna bolezen tipa 1, svojo zgodbo pripoveduje s sproščenostjo in prepričanjem, da diagnoza ne pomeni konca, ampak nov začetek . Z Mileno sva se pogovarjali o družinskih tabujih, moči gibanja in njenih izkušnjah z novim senzorjem glukoze SmartGuide. Urša : Draga gospa Milena , lepo

Silvana Lautar Danes je z menoj prav posebna gostja , Silvana Lautar , mama mojega partnerja. S Silvano sva imeli zelo pogosto različne debate o prehrani . Sama sem imela namreč občutek, da ima, glede na svoje prehranske navade, precej velike skoke krvnega sladkorja. Danes bomo videli, kaj je o njenih skokih in padcih pokazal senzor za neprekinjeno merjenje glukoze , potem ko se je odločila, da poskusi. Silvana je s svojo zgodbo krasen primer, kako lahko uporaba te tehnolog

Inzulinska rezistenca je tihi sovražnik našega metabolizma. Predstavljajmo si, da naše telo dobi dostavo najčistejšega goriva, glukoze (sladkorja) iz hrane, ki je namenjena našim celicam, da jih oskrbi z energijo. Glukoza pride v celice skozi posebna vrata, jih odklene ključ: hormon inzulin.

Špela Skubic, mag. zdr. nege, edukatorka. Naša sogovornica, Špela Skubic , je strokovnjakinja z obilico praktičnih izkušenj pri vodenju oseb s sladkorno boleznijo . Kot edukatorka na Diabetološkem oddelku na Vrazovem trgu v Ljubljani, se vsakodnevno posveča edukaciji in opolnomočenju pacientov . V tem pogovoru nam bo Špela predstavila, kako so sodobni senzorji za neprekinjeno merjenje glukoze povsem spremenili obravnavo sladkorne bolezni . Urša: Draga Špela, pozdravljeni in

Zajtrk je optimalen čas za vnos kompleksnih ogljikovih hidratov. Če imate sladkorno bolezen, si lahko zjutraj privoščite nekoliko več ogljikovih hidratov (seveda kakovostnih in kombiniranih), kot bi si jih zvečer.