Silvana Lautar: "Senzor mi je spremenil življenje!"

Silvana Lautar

Silvano bralci na Čisti 5ki že poznate. Pred nekaj meseci je z nami delila svojo prvo izkušnjo s senzorjem, tiste začetne korake, od presenečenja ob diagnozi pa do prvih uvidov, ko začneš svoje telo opazovati malo bolj zavestno. Takrat je bila na začetku nove poti. Danes ima nekaj mesecev izkušenj več, z veliko konkretnimi spremembami in predvsem z zgodbo, ki lepo pokaže, kako se stvari začnejo zares premikati, ko enkrat razumeš, kaj se dogaja v tvojem telesu.

Silvana govori o tem, kako je živela v prepričanju, da jé zdravo, dokler ji senzor ni pokazal drugačne slike. Njena zgodba je pot sprememb, od majhnih vsakodnevnih odločitev do večjih prelomnic, ki se zgodijo, ko enkrat rečeš “zdaj pa zares”. V tem pogovoru tako deli svoj napredek, izzive in tudi tisti občutek zadovoljstva, ko je ugotovila, da zmore več, kot je mislila.

Urša: Draga Silvana, lepo pozdravljena in hvala, ker si ponovno z nami. Morda bi danes na kratko ponovili tvojo zgodbo od začetka, za vse, ki te bodo šele spoznali, za vse ostale pa, da osvežimo spomin, kako je sladkorna bolezen prišla v tvoje življenje.

Silvana: Ja, jaz sem v bistvu čisto slučajno izvedela, da me vodijo kot sladkorno bolnico. Nisem čutila nobenih posebnih težav, zato me je to kar presenetilo. Potem pa sem začela malo bolj raziskovati. Tudi bližnji so mi dali veliko informacij. Senzor sem dobila kot darilo in lahko rečem, da mi je popolnoma spremenil pogled na vse. Na prehrano, gibanje, pa tudi na stres.

Z uporabo senzorja sem res videla stvari črno na belem. Vse, za kar sem prej mislila, da je zdravo, ali pa količinsko "majhna" porcija, dejansko ni bila. Včasih sem na primer pojedla pet mandarin ali pet jabolk in se mi to ni zdelo nič takega. Šele kasneje, ko sem dobila senzor, sem videla, do kakšnih rezultatov to vodi, kako močno to dejansko dvigne sladkor.

Zame je bil to velik preobrat. Šele takrat sem dojela in začela povezovati stvari: od tega, kaj delam, kaj pojem, do tega, kako to vpliva na moje telo.

Urša: Lahko z nami deliš kakšne konkretne uvide, kaj si spremenila pri prehrani in zakaj?

Silvana: Največja sprememba je bila izločitev glutena iz prehrane, jem manj sadja, kar je zame mogoče največji izziv, čeprav sem najprej mislila, da bom najbolj pogrešala kruh.

Začela sem jesti veliko zelenjave, tudi tiste, ki je prej niti pogledati nisem želela, npr. brokoli, cvetača. Sedaj zelenjave pojem res veliko in komaj čakam tisto obdobje, ko bom pobirala zelenjavo iz domačega vrta. Pripravljam veliko jedi na žlico, recimo mineštrice, tu in tam pa se pregrešim s kakšno rižoto, ampak zelo redko.

Krompir, ki je bil zame prej del skoraj vsakega obroka, pa sem izločila. Da je bolj nasitno in polno, dodam meso, jajca, ribe in oreščke in nenazadnje tudi olivno in avokadovo olje, za zdrave maščobe.

Poizkusila sem tudi 100 % čokolado, sicer ni najboljša, ampak v kakšni krizi pride zelo prav. Tudi sladkarije, ki so bile prej sestavni del mojega življenja, niso več potrebne. Včasih mi res zadiši kakšno pecivo, sploh ob praznikih, ampak sem se uspela disciplinirati. Dejansko je vse v glavi, samo programe je treba spremeniti.

Preizkušam tudi različne senzorje, vsak je po svoje dober, moraš pa najti tisto, kar ti najbolj ustreza. V vsakem primeru dobiš veliko koristnih informacij, ki ti lahko pomagajo do boljših rezultatov.

Ravno pred kratkim sem imela pregled v referenčni pisarni, kjer so bili naravnost navdušeni in me zelo pohvalili. To mi je res veliko pomenilo, saj gremo večinoma tja s takim težkim občutkom, strahom, sploh, ker sem se trudila obvladovati sladkorno brez tablet.

Vse so izmerili in preračunali in zame res izjemen dosežek je bila izguba teže, kar 14 kilogramov, v približno pol leta. Tudi skupni holesterol sem znižala iz 7,1 mmol/l na 5 mmol/l, kar je presenetilo tudi mojo osebno zdravnico, ki je bila sicer mnenja, da lahko s hrano (sploh podedovani holesterol) znižaš za največ 8%.

Kako je prišlo do takega "preobrata"?

Urša: Prej si omenila, da si živela v prepričanju, da ješ zdravo, potem pa ugotovila, da ni tako. Zakaj se je zgodil ta preobrat?

Silvana: Dokler nisem začela spremljati in razumeti rezultatov, npr. HbA1C, se nisem zavedla, da je nekaj narobe. Med drugim sem slabo spala, imela pogosta vnetja in zdravstvene težave, za katere nisem razumela, od kod izhajajo. In ravno zaradi zdravstvenih težav in prekomerne teže, ki se je leta in leta, kljub gibanju in "zdravemu prehranjevanju", nisem mogla znebiti, sem si rekla, da bo potrebno nekaj spremeniti.

Senzor mi ni pokazal samo, da nekaj delam narobe, ampak tudi, kaj in kje so težave. Med drugim sem ugotovila tudi, kako velik vpliv ima stres, ko sem videla kako močno mi dvigne sladkor. Ravno zaradi tega sem poleg sprememb pri prehrani in gibanju, začela posvečati pozornost tudi obvladovanju stresa.

Urša: Mene pravzaprav najbolj preseneča dejstvo, da ti je uspelo praktično čez noč v glavi sprejeti odločitev in narediti spremembo. V 14 dneh si naredila obrat za 180°. Kako ti je to uspelo? Je bilo težko?

Silvana: Ja, pri meni je to ena posebnost. Ko nekaj sprejmem, se za nekaj odločim, se tega držim in naredim. Res je, da je bilo včasih težko, kakšen dan me je res prijela lakota, ampak sem mislila, da bo težje. Hitro sem se privadila, tudi, ko sem šla na obisk ali na kavo, so se prijateljice hitro privadile in sedaj ne dajejo več sladkarij na mizo, ampak raje kakšne oreščke.

Tudi ko grem na izlet s skupino ljudi, nikoli ne kompliciram, ampak preprosto samo povem, naj mi nečesa ne dajo na krožnik. Opažam pa, da mnogi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, niso tako pozorni kot jaz, sploh marsikdo, ki ima tablete. Mislijo, da če imajo tablete, to predstavlja rešitev in lahko jedo, kar želijo.

Spremembe v počutju

Urša: Omenila si tudi spremembe v počutju - kaj bi pri tem najbolj izpostavila, kje občutiš največje razlike?

Silvana: Počutim se lažjo. Res se bolje počutim, ker mislim, da tudi izgledam bolje. Na obrazu se res pozna, ker je bilo prej malo več zalog in je bila tudi koža bolj napeta, ampak sem prepričana, da se bo tudi to uredilo.

Opazila sem tudi fizične spremembe. Prej sem se hitreje zadihala in imela zelo pogosto težave z želodcem, sedaj pa že dolgo teh težav nimam več. Tudi spim veliko bolje kot prej.

Sedaj sem manj lačna kot prej, čeprav pravzaprav pojem manj. Ker sem bila prej skozi v pogonu, nisem imela stalnega ritma prehranjevanja, sem čez dan konstantno kaj prigriznila. Ali pa če nisem imela časa jesti, sem vse nadoknadila zvečer. A kljub temu, sem bila še vedno lačna. Zdaj pa tega ni več.

Bi pa poudarila tudi to, da je pomembno, kako sestaviš obrok. Logično je, da te samo zelenjava ne nasiti. Če pa dodaš še proteine, ribe, meso, jajca in zdrave maščobe, boš dlje časa sit.

Konkretni rezultati

Urša: Bi želela z nami podeliti kakšne konkretne rezultate, poleg že omenjenih 14 kilogramov manj?

Silvana: Recimo moj BMI prej mislim, da je bil okoli 31, sedaj pa je bil nazadnje okoli 25. Pa tudi v pasu mi je uspelo izgubiti kar 18 cm. Prav tako sem uspela konkretno znižati vrednosti holesterola.

Nekako se je vse "poklopilo", morala sem biti dovolj nezadovoljna s svojim izgledom in zdravstvenim stanjem. Hkrati pa je v pravem trenutku prišel senzor in spodbuda bližnjih. Vse to skupaj je pomagalo do odločitve, da naredim spremembo.

Priporočilo vsem glede uporabe senzorja

Silvana: Najboljša investicija, ki si jo lahko privoščijo, če imajo te težave s sladkorjem, je senzor. To je super začetek, saj bodo videli, kaj in kako se gibljejo sladkorji v različnih situacijah in pri različni prehrani in šele takrat bodo lahko ozavestili stanje in se odločili za spremembo. Vsaj za 14 dni, čeprav je to dokaj malo časa, da ugotovijo čisto vse, ampak bodo pa vsaj nekje začeli in se potem odločili, kako naprej.

Ne, ne rabiš nekega znanja. Imaš dovolj jasna navodila, tudi za starejše bi rekla, da ni nič posebnega. Če pa se pojavijo vprašanja glede same uporabe, pa so ponudniki vedno na voljo, da svetujejo in pomagajo.

Misel za konec

Urša: Krasno Silvana, najlepša hvala, hvala za tvojo zgodbo, za tvojo spremembo, za tvoj navdih saj verjamem, da boš vlila pogum in motivacijo še marsikomu. Bi želela za konec morda še kaj dodati?

Silvana: Morda še to, da glede na to kako stres dejansko vpliva na sladkor, bi si res želela, da bi imeli več možnosti za druženje in medsebojno pomoč. Začetki so že, ampak bi bilo super, če bi lahko hitreje in bolje prenašali znanje. Tako druženje kot smeh pomagata pri boju proti stresu, tako da so tudi dogodki na katerih se lahko povezujemo super priložnost.

Urša: Se strinjam in ravno to bo eden glavnih namenov našega druženja v parku Cukarca, 5. septembra. Se nam boš pridružila?

Silvana: Seveda, mogoče se bom tokrat celo povzpela na kako drevo!

Urša: Te držim za besedo! :) Res sem zelo vesela za tvojo zgodbo in uspeh v tako kratkem času in da boš s tem navdušila tudi druge in jih morda spodbudila, da poizkusijo. Tvoji rezultati so krasna motivacija za vse nas.

Hvala in želim ti še veliko uspehov, dobrega počutja in se veselim septembrskega druženja!