Matija in Sandra Bursač Matija je 12-letni deček s sladkorno boleznijo tipa 1 , ki obožuje muce, kitajsko hrano, jezike, šah in break-dance. Njegova disciplina pri treningih mu pomaga pri uravnavanju sladkorne bolezni, ki ga spremlja od njegovega petega leta. Njegova mama Sandra družinsko izkušnjo s sinovo diagnozo vidi kot darilo , ki jim je bilo poslano z namenom. Verjame v moč izobraževanja, povezovanja družine in ohranjanja optimizma tudi v najtežjih trenutkih. Včasih se

Milena Simčič Milena Simčič , nasmejana Primorka, diabetes tipa 2 obvladuje s pravo mero odločnosti in discipline. Čeprav je njena pot polna preizkušenj, od možganske kapi do sinove diagnoze sladkorna bolezen tipa 1, svojo zgodbo pripoveduje s sproščenostjo in prepričanjem, da diagnoza ne pomeni konca, ampak nov začetek . Z Mileno sva se pogovarjali o družinskih tabujih, moči gibanja in njenih izkušnjah z novim senzorjem glukoze SmartGuide. Urša : Draga gospa Milena , lepo

Silvana Lautar Danes je z menoj prav posebna gostja , Silvana Lautar , mama mojega partnerja. S Silvano sva imeli zelo pogosto različne debate o prehrani . Sama sem imela namreč občutek, da ima, glede na svoje prehranske navade, precej velike skoke krvnega sladkorja. Danes bomo videli, kaj je o njenih skokih in padcih pokazal senzor za neprekinjeno merjenje glukoze , potem ko se je odločila, da poskusi. Silvana je s svojo zgodbo krasen primer, kako lahko uporaba te tehnolog

HbA1c je delež glikiranega hemoglobina (izražen v %) in je rezultat kemične reakcije, ki je odvisna od časa in koncentracije glukoze. Čeprav so te številke tesno povezane (višji %, pomeni višji povprečni sladkor v mmol/L), to ni preprost izračun povprečja, kot če bi seštevali in delili naše meritve glukoze v krvi.

Špela Bečaj Na pogovoru z nami je tokrat Špela Bečaj , prava Čista 5ka, ki nam je pomagala preoblikovati naš logotip in ste se na to spremembo res lep o odzvali! S Špelo sva se pogovarjali o izzivih , rešitvah in predvsem o iskanju ravnovesja pri aktivnem življenjskem slogu s sladkorno boleznijo , pa tudi o tem, kako njeni sladkorji lebdijo na “5ki” vedno, kadar pri svojem ustvarjanju “pade notri” in pozabi na vse. Nepričakovani začetek pri 21 letih Urša : Špela , najprej

Inzulinska rezistenca je tihi sovražnik našega metabolizma. Predstavljajmo si, da naše telo dobi dostavo najčistejšega goriva, glukoze (sladkorja) iz hrane, ki je namenjena našim celicam, da jih oskrbi z energijo. Glukoza pride v celice skozi posebna vrata, jih odklene ključ: hormon inzulin.

Špela Skubic, mag. zdr. nege, edukatorka. Naša sogovornica, Špela Skubic , je strokovnjakinja z obilico praktičnih izkušenj pri vodenju oseb s sladkorno boleznijo . Kot edukatorka na Diabetološkem oddelku na Vrazovem trgu v Ljubljani, se vsakodnevno posveča edukaciji in opolnomočenju pacientov . V tem pogovoru nam bo Špela predstavila, kako so sodobni senzorji za neprekinjeno merjenje glukoze povsem spremenili obravnavo sladkorne bolezni . Urša:  Draga Špela, pozdravljeni in

Črt Krebs, farmacevt in doktorski študent na fakulteti za medicino, nima diabetesa, zato ta njegov vpogled v uporabo CGM senzorja prinaša povsem novo perspektivo!

Za delovanje kontinuiranih merilnikov glukoze (CGM) je ključna hidracija telesa, saj se raven glukoze meri v medceličnini, ki obdaja celice. Medceličnina nastaja iz krvne plazme in vsebuje vodo, elektrolite, hranila, kisik in odpadne produkte. Prenizka hidracija vpliva na natančnost CGM, saj se spremembe ravni glukoze v krvi počasneje odražajo v medceličnini, kar otežuje pravočasno ukrepanje. Splošno priporočilo je, da odrasli spijejo najmanj 0,3 dl tekočine na kilogram teles