Življenje z diabetesom: Silvana Lautar
- Ursa Podobnik
- Dec 8, 2025
- 8 min read
Updated: Dec 9, 2025

Danes je z menoj prav posebna gostja, Silvana Lautar, mama mojega partnerja. S Silvano sva imeli zelo pogosto različne debate o prehrani. Sama sem imela namreč občutek, da ima, glede na svoje prehranske navade, precej velike skoke krvnega sladkorja. Danes bomo videli, kaj je o njenih skokih in padcih pokazal senzor za neprekinjeno merjenje glukoze, potem ko se je odločila, da poskusi. Silvana je s svojo zgodbo krasen primer, kako lahko uporaba te tehnologije popolnoma spremeni pogled na lastne navade.
Urša: Draga Silvana, najlepša hvala, da si se odločila, da nasloviva temo, ki jo imava pravzaprav pogosto v ospredju. Res sem vesela, da si sedaj s pomočjo senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze dobila zelo jasne odgovore zase. Ampak do tega prideva malo kasneje. Začeli bova s tem, kdaj in kako se je sploh začela tvoja zgodba s sladkorno boleznijo?
Silvana: Ja, zanimivo, ampak jaz se sploh nisem zavedala, da se v mojem telesu dogajajo spremembe, dokler nisem v letošnjem letu obiskala referenčne ambulante. Tam so mi povedali, da me vodijo kot osebo s sladkorno boleznijo tipa 2. Moj glikirani hemoglobin HbA1c je bil 6,2%, kar je bilo zanje preveč. Kot osebo s sladkorno boleznijo me vodijo že od lanskega leta.
Sama takrat tega sploh nisem zares registrirala. Res pa je, da sem imela osebno zdravnico, ki je bila diabetologinja, ampak ni nič posebej izpostavljala. Rekla mi je, naj pazim pri prehrani. Spomnim se, da so se mi takrat začele težave s kolki in sem dobila injekcijo proti bolečinam, saj me je tako bolelo, da cele noči nisem spala. Ko sem takrat kontrolirala sladkor, je bil višji, a sva ugotovili, da je bilo to tudi zaradi vpliva injekcije proti bolečinam. Takrat se nisem zavedala, da gre za resno zadevo, ki je ne smem kar spregledati.
Ko pa mi je medicinska sestra letošnje leto v ambulanti rekla, da se vodim kot oseba s sladkorno boleznijo tipa 2, sem se malo zamislila. Potem sem tudi začela bolj redno spremljati krvni sladkor, a sem sama sebe zavedla, ker sem mislila, da je glikirani hemoglobin (HbA1c) 6,2% enako povprečju krvnega sladkorja 6,2 mmol/L, in ne, da je to v resnici povprečje 7,3 mmol/L.

Urša: Si vpeljala kakšne spremembe pri prehrani še preden si testirala vpliv različnih živil na tvoj krvni sladkor s pomočjo senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze SmartGuide? Kako si gledala na svojo prehrano takrat in kaj te je sedaj s senzorjem najbolj presenetilo?
Silvana: Pazila sem, saj sem sladkarije, razen za kakšne praznike, že pred časom ukinila. Mi je pa bilo čudno, da kljub temu, da sem aktivna, hodim zjutraj in popoldne in kljub temu, da sem ukinila sladkorje, se mi pri kilogramih ni nič poznalo.
Mislila sem, da zdravo jem, če jem proso, kosmiče, sadje in podobne stvari. Vedela pa sem, da pojem preveč krompirja. Zdelo se mi je, da brez njega in kruha ne moreš biti sit. Kruh sem potem zmanjšala, sem pa še vedno jedla veliko krompirja, pogosto pa sem vključila tudi riž. To se mi ni zdelo tako grozno, tu in tam sem si izmerila sladkor in je bil na tešče 6,8 mmol/L pa tja do 7 mmol/L; vse pogosteje se je zjutraj bližalo sedmici.
Ko se je svet čisto razkril: pomoč senzorja SmartGuide
Silvana: In potem sem dobila senzor za neprekinjeno merjenje glukoze SmartGuide. Moram reči, da se mi je svet čisto razkril! Končno sem videla, kaj točno mi dviguje sladkor in, še pomembneje, koliko časa traja, da pade nazaj na normalno raven.
Senzor mi je dal vpogled v to, kakšne hrane ne smem jesti in kam moram usmeriti fokus. Namreč, ta nihanja so bila prej ogromna in jaz se tega sploh nisem zavedala. S senzorjem SmartGuide mi je sedaj jasno, da ni pomemben samo HbA1c, ampak kakšna so ta nihanja in da le-ta prinesejo svoje posledice.

Urša: In katera živila, za katere si mislila, da so zdrava, so te najbolj presenetila, ko si videla odziv telesa?
Silvana: Moja velika ljubezen, pravzaprav zasvojenost, je bilo sadje. Sama nisem imela nobene potrebe po mesu, lahko bi živela brez njega, a sadje mi je bilo na prvem mestu. Pojedla sem ga precej in si mislila: "Kaj pa je ena mandarina? Nič takega!"
Ko pa sem na senzorju videla, koliko mi je že ena majhna mandarina dvignila sladkor, sem se zares zamislila. Sedaj sem sadje zelo zmanjšala, kljub temu, da ves čas poslušamo, da ga je treba jesti vsak dan.
Tudi pri kosmičih in kašah je bilo podobno. Jedla sem granola kosmiče (ki so hrustljavi, saj mehke stvari težko prebavljam) in dodala banano, chia in konopljina semena. Mislila sem si, kako je to super zdravo, a ko sem videla na senzorju, koliko mi to sladkor dvigne, sem ugotovila, da tako ne bo šlo več. Prosena kašo s suhim sadjem, čeprav sem ga dodala malo, je bila pa sploh bomba, sladkor je zelo dvignila.
Največji skoki
Urša: Če prav razumem, si pri opazovanju svojih rezultatov videla, da se sladkor v krvi močno dvigne, čim imaš na jedilniku sadje, kosmiče, kaše in tudi druga zdrava živila. Do kje pa so šli dvigi?
Silvana: Največji dvig je bil, ko sem šla v Zagreb na pregled na zobno kliniko. Na poti nazaj sva se z možem ustavila za kosilo, ampak ni bilo veliko izbire in sem pojedla dunajski zrezek s krompirjem za prilogo. To kosilo mi je sladkor dvignilo na kar 13,2 mmol/L! Drugače pa so bili ti skoki doma, ko sem obroku dodajala krompir ali kakšen fižol, so se dvigi gibali do 10 mmol/L.
Testirala sem tudi, koliko sladkor v krvi dvigne čips. Čips imam res rada in sem želela preveriti, kaj se zgodi. Sladkor je takoj poskočil na 10 mmol/L. Zdaj, ko sem vse to videla na lastni koži, kaj se zgodi v telesu, mi ni težko spremeniti prehrane. Jaz sem racionalen človek in dokler nisem videla številk, moji možgani tega očitno niso dojeli. Kdo bi rekel, da ena mandarina toliko dvigne sladkor?
Hrana, ki pusti “ravno črto”
Urša: Prav navdušena sem, kako natančno si spremljala različna živila in odziv telesa in krvnega sladkorja na posamezno živilo. Kaj pa si opazila glede tega, ko krvni sladkor ostane stabilen in raven, kakšna je v tem primeru tvoja prehrana?
Silvana: Če za zajtrk pojem kuhana jajca, zraven pa dodam avokado, kuhan brokoli ali cvetačo. Včasih zraven naribam surov korenček, ker ima nižji glikemični indeks kot kuhan. Naribam si tudi svežo kolerabo ali kaj podobnega. Zelena solata gre tudi dobro zraven. To mi je idealna kombinacija in sladkor po takšnem obroku ostane zelo lepo raven.
Za kosilo sedaj kombiniram kurje meso, kuhano ali na hitro spečeno, ali pa ribe in poleg razno zelenjavo. To je vse super.
Ugotavljam pa tudi, da se mi je program v glavi spremenil glede količin hrane. Prej sem na primer pojedla dva krožnika zelja, zdaj mi je eden dovolj.
Prej sem bila namreč veliko bolj lačna in sem potrebovala več hrane.
Kako težke so spremembe?
Urša: Pravzaprav si v zelo kratkem času naredila pravi preobrat pri prehrani, kar je res pohvalno! Ti je težko pri uvajanju vseh teh sprememb? Kako bi opisala svoj notranji svet, ko si morda zaželiš mandarino, pa se zanjo vseeno ne odločiš?
Silvana: Moji možgani funkcionirajo tako, da če jih naravnam pravilno, potem je veliko lažje. In s senzorjem sem videla rezultate na lastni koži, zato mi sploh ni težko. Prav tako se mi zdi, da sem zdaj veliko bolj sita. Prej sem veliko bolj čutila lakoto, ko sem kaj pojedla, sem kmalu zatem čutila, da mi nekaj manjka in da moram nekaj pojesti.
Edino, kar se še nisem odločila, je, ali si bom za Božič privoščila en košček potice ali ne. Mislim, da si ga bom, ker je stres, ki si ga naredim, če je ne pojem, še slabši. Ali pa do takrat niti tega ne bom rabila, morda me bo tudi to minilo. (smeh)
Urša: Omenila si, da si opazila spremembe glede občutka lakote. Se je spremenilo tudi splošno počutje?
Silvana: Odkar sem spremenila hrano, sem za kakšne 4 kilograme lažja. Zadnjih nekaj dni sem bila sicer malo utrujena, ampak na splošno se počutim v redu. Vsak kilogram manj se pozna in je počutje boljše. Zdaj sem prav motivirana, da nadaljujem, saj bi bila moja idealna teža kakšnih 5 - 10 kg nižja.
Stres in spanje
Urša: Poleg hrane si opazila tudi to, da je senzor kazal skoke sladkorja tudi takrat, ko si bila v stresu ali pa, ko si slabo spala. Kaj zanimivega si opazila pri tem?
Silvana: Ja, prav zanimivo mi je bilo spremljati, kako na krvni sladkor vpliva stres.
Zame je bilo najbolj stresno obdobje v življenju, ko sem se upokojila. Ne zaradi same upokojitve, temveč zaradi silne želje po izpolnjevanju načrtov glede izletov, obiskov galerij in podobno, kar zaradi covida ni bilo mogoče in to je pomembno vplivalo na kvaliteto mojega življenja. Pred tem pa še nesreča in poškodba noge, križa… Takrat sem izgubila spanje. S spanjem se borim že dalj časa in me še vedno "matra". Težko zaspim in se ponoči velikokrat zbudim.
Vem pa, da je dober spanec tako za holesterol kot za sladkorno bolezen poglavitnega pomena. Vse bolj pa vidim, kako je krvni sladkor povezan tudi s holesterolom. Tega imam povišanega odkar pomnim.
Stresne dogodke sedaj skušam umirjati z meditativnimi tehnikami. Mislim, da mi pri obvladovanju tega zelo pomaga tudi moje slikarstvo ter druge kreativne aktivnosti (štrikanje, kvačkanje, izdelava nakita, modeliranje, izdelava zeliščnih krem in podobno). Po drugi strani pa mi stres tudi kdaj pomaga, ko gre za pozitivni stres pri organizaciji likovnih kolonij, delavnic in podobno.
Negativni stres pa je vsekakor sprožilec. Imela sem namreč situacijo, ko mi je stres zaradi klica, ko so mi vsiljevali in agresivno skušali prodati neke izdelke, takoj dvignil krvni sladkor na 9 mmol/L!
Pot naprej z jasnimi cilji
Urša: Silvana, med pogovorom sem opazila, da si si zelo jasno začrtala nadaljnje korake glede testiranja, kaj se zgodi s krvnim sladkorjem, če narediš to ali ono. Kako bi povzela, kaj bodo tvoji naslednji koraki?
Silvana: Ja res je, imam že celi seznam, kaj še vse moram ugotoviti. Za sedaj pa sem se odločila, da nadaljujem brez glutena, riža, krompirja in kruha, oziroma da ta živila zmanjšam na minimum.
Po zajtrku in po kosilu bom uvedla vsaj 20-minutni sprehod. Moram pa uvesti tudi vaje za moč. Želim si tudi več hoditi okoli, na izlete, da so dnevi bolj razgibani.
In zadala sem si, da bom poskušala izboljšati spanje. Včasih sem zvečer veliko delala, kvačkala in štrikala. Čeprav se mi ne zdi, da je to neko posebno delo, izgleda, da je vplivalo na moje spanje. Zdaj se pred spanjem umirim in nič ne delam in opažam, da se počasi tudi spanje izboljšuje.
Urša: draga Silvana, kaj bi za konec priporočila ljudem, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, imajo glukometer in si sem in tja zmerijo sladkor?
Silvana: Vsakemu bi priporočila, da poizkusi senzor. Včasih mi sicer kdo reče, da mu senzor povzroča stres. Ampak jaz na to gledam tako, da je bolje vedeti in biti bolj ozaveščen. Jaz sem bila tudi pod stresom, ko sem videla rezultat 10 mmol/L, a bolj v smislu presenečenja, ker tega nisem pričakovala.
Jaz mislim, da je to številka ena, ki jo mora narediti vsak, sploh pa tisti, ki se želi prepričati sam. Sama sem zelo hvaležna za to izkušnjo, ker drugače bi še leta vztrajala pri dosedanjem življenjskem slogu. Zelo živo se spomnim sosede, ki je imela sladkorno bolezen in je na stare dni ostala brez obeh nog. Pravočasno ozaveščanje in preventivno ukrepanje je odločilnega pomena za dolgoročno kvalitetno življenje.
Sama zaenkrat sicer ne čutim nobenih znakov zapletov, ampak s to spremembo vem, da delam dobro zase, da si z novim življenjskim slogom zagotavljam prihodnost, kakršno si dejansko želim.
Urša: Draga Silvana, hvala lepa za zgodbo, ki si jo delila z nami. Je zelo navdihujoča, saj si zaradi vpogleda, ki si ga dobila z uporabo senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze SmartGuide korenito spremenila navade. Prav veselim se tvojih prihodnjih rezultatov in verjamem, da boš s svojo vztrajnostjo dosegla vse zastavljene cilje.
Tisti, ki se zavedate, da bi morali v svojem življenju narediti spremembo, a niste prepričani, kako ali kje začeti, vam lahko Silvanina zgodba zagotovo pomaga pri odločitvi, kako naprej.
























.png)
.png)
.png)
.png)
.png)