Kaj nam pove HbA1c?

Če imate sladkorno bolezen, ste izraz HbA1c verjetno že neštetokrat slišali. Morda vam je zdravnik rekel: "Vaš HbA1c je 7,2 %." Veste, da je ta številka pomembna, a kaj točno pomeni? In ali je to res vse, kar šteje?

"Zlati standard" pri ocenjevanju urejenosti sladkorne bolezni HbA1c pa ni vedno najboljše merilo, ki ga je vredno spremljati. Poglejmo si, zakaj?

Kaj je HbA1c?

Predstavljajte si svoje rdeče krvničke kot majhne tovornjake, ki po telesu razvažajo kisik. V teh tovornjakih je beljakovina, imenovana hemoglobin.

Ko imate v krvi sladkor (glukozo), se ta sladkor v bistvu "prilepi" na hemoglobin v rdečih krvničkah. Ta proces se imenuje glikacija. Več kot je sladkorja v krvi, več se ga prilepi.

HbA1c si lahko predstavljamo kot test, ki pokaže, koliko sladkorja se je v zadnjih 2–3 mesecih prilepilo na naše rdeče krvničke.

HbA1c pokaže, koliko sladkorja se je v zadnjih 2–3 mesecih prilepilo na naše rdeče krvničke.

Rdeče krvničke živijo približno 120 dni in čeprav je njihova celotna življenjska doba 4 mesece, je povprečna vrednost, ki jo meri HbA1c, najbolj reprezentativna za obdobje 2-3 mesece.

Čeprav radi rečemo, da je HbA1c "povprečna ocena", je treba poudariti eno zelo pomembno dejstvo:

HbA1c v odstotkih (%) NI enako povprečju naših dnevnih meritev glukoze v mmol/L.

HbA1c je delež glikiranega hemoglobina (izražen v %) in je rezultat kemične reakcije, ki je odvisna od časa in koncentracije glukoze. Čeprav so te številke tesno povezane (višji %, pomeni višji povprečni sladkor v mmol/L), to ni preprost izračun povprečja, kot če bi seštevali in delili naše meritve glukoze v krvi.

Zaradi kompleksnosti in biološke variabilnosti (npr. življenjska doba rdečih krvničk) je HbA1c vrednost edinstveni kazalnik dolgoročne urejenosti.

Sodnja tabela prikazuje preračun posamezne vrednosti HbA1c (%) v povprečno vrednost krvnega sladkorja (mmol/L).

Vrednost HbA1c (%) in pripadajoča povprečna vrednost krvnega sladkorja (mmol/L).

Zakaj je ta številka tako pomembna?

Študije (kot sta bili DCCT in UKPDS) so dokazale, da je zniževanje vrednosti HbA1c neposredno povezano z manjšim tveganjem za nastanek dolgoročnih zapletov sladkorne bolezni, kot so težave z očmi, ledvicami, živci in ožiljem.

Ravno zato je HbA1c že desetletja "zlati standard". Sporoča nam, kakšno je naše tveganje za nastanek dolgoročnih zapletov sladkorne bolezni.

Prednosti in slabosti HbA1c

HbA1c je odličen, ker:

• Ne rabimo biti na tešče: vzorec krvi je lahko vzet kadarkoli.

• Pokaže dolgoročno stanje: pokaže nam, kakšno je bilo naše ravnanje s sladkorjem v zadnjih mesecih, ne le v trenutku meritve.

• Je standardiziran: rezultati so primerljivi po vsem svetu.

Vendar pa ima tudi HbA1c svoje slabosti. Ne pokaže nam podrobnosti in ozadja. Poglejmo si pojasnilo na primeru.

Imamo dve osebi, Petra in Tino in oba imata popolnoma enak HbA1c: 7,0 %. Vendar med njima obstajajo velike razlike:

Peter	Tina
Glukoza: Stabilna, večino časa med 7 in 9 mmol/L.	Glukoza: Velika nihanja krvnega sladkorja.
Počutje: stabilno, glava je bistra, brez nenadnih padcev energije ali potrebe po popoldanskem dremežu.	Počutje: velika nihanja glukoze v krvi med 2 mmol/L (nevarna hipoglikemija, ki se kaže kot tresenje, potenje in močna zmedenost ali akutna lakota) in 15 mmol/L (visoka hiperglikemija, ki povzroča žejo, utrujenost in »meglo« v glavi).

HbA1c te razlike ne pokaže. Peter ima stabilno urejeno sladkorno bolezen, medtem ko je Tinino telo v stresu zaradi nenehnih padcev in vzponov.

HbA1c torej ne pokaže:

1. hipoglikemij (prenizek krvni sladkor),

2. hiperglikemij (previsok krvni sladkor),

3. nihanj krvnega sladkorja (stres za telo in vpliv na počutje).

Novi kazalniki, ki rpovejo več

Strokovnjaki so začeli iskati boljše načine za merjenje urejenosti bolezni in ta preboj je omogočilo Neprekinjeno Merjenje Glukoze (CGM).

CGM naprave (kot so na primer Dexcom G7, Syai, Sibionics GS1, SmartGuide) nam zaradi neprestanega merjenja krvnega sladkorja razkrijejo, kako in koliko sladkor v krvi čez dan niha. To je odprlo vrata za tri ključne nove kazalnike:

1. Čas v ciljnem območju ali TIR (Time in Range) - izražen v %

To je najpomembnejši nov kazalnik.

Pove, kolikšen odstotek časa v določenem časovnem obdobju preživimo v svojem ciljnem območju glukoze, ki je običajno postavljeno med 3,9 in 10,0 mmol/L. Na primer, Tina iz našega primera zgoraj, ima čas v ciljnem območju ali TIR 47%, medtem ko ima Peter čas v ciljnem območju 95%.

Večina oseb s sladkorno boleznijo si prizadeva, da v tem območju preživi več kot 70 % časa (vsaj 17 ur na dan).

Poglejmo svoje podatke: če naša naprava CGM pokaže, da je naš TIR na primer 65 %, je to dober začetek. Če vas zdravnik vpraša: "Kako bi lahko dosegli 70 %?", lahko s pomočjo podatkov vidite, da vam krvni sladkor pogosto zraste po zajtrku ali po kosilu. To je odličen in konkreten namig za ukrepanje in spremembo (npr. spremeniti obrok ali dodati gibanje).

Prikaz rezultata TIR (čas v ciljnem območju) v aplikaciji Dexcom G7.

2. Čas v ozkem ciljnem območju ali TITR (Time in Tight Range) - izražen v %

To je še bolj ambiciozen cilj, kjer je ciljno območje postavljeno ožje, od 3,9 do 7,8 mmol/L. V tem območju se večino dneva (več kot 95%) gibljejo zdravi ljudje. Za osebe s sladkorno boleznijo pa to predstavlja cilj, ki zagotavlja zdravo dolgoživost. Tina iz našega zgornjega primera ima TITR vrednost 30%, Peter pa 55%.

Za optimalno urejenost pri osebah s sladkorno boleznijo raziskave navajajo, da naj bi v ozkem ciljnem območju TITR (od 3,9–7,8 mmol/L) preživeli več kot 50 % časa (kar pomeni vsaj 12 ur na dan).

Kako preverimo svoj TITR? Svojo napravo za neprekinjeno merjenje glukoze (CGM) ali ustrezno mobilno aplikacijo nastavimo tako, da kot ciljno območje določimo 3,9 mmol/L do 7,8 mmol/L. Po shranitvi te nastavitve nam bo aplikacija samodejno izračunala, kolikšen odstotek časa preživimo v tem ozkem območju. Ta podatek (ki je zdaj naš TITR) lahko nato spremljamo na enakih grafih in poročilih, kjer ponavadi spremljamo čas v ciljnem območju (TIR).

3. Nihanje oziroma variabilnost glukoze - GV ali CV (Glucose Variability) - izraženo v %

To je metrika oziroma številka, ki nam pove, kako močno naš krvni sladkor dviga in pada skozi.

Nizka GV (idealno) pomeni stabilnost (kot pri Petru) in majhna nihanja. Petrova GV vrednost znaša 23%, cilj za osebe s sladkorno boleznijo pa je GV vrednost pod (ali enako) 36%.

Visoka GV pomeni velika nihanja (kot pri Tini) in je tista, ki povzroča slabo počutje in povečuje tveganje za dolgoročne zaplete sladkorne bolezni. Tinina GV vrednost znaša 48%.

Kaj je torej najpomembnejše?

Najpomembnejše je, da se po svojih najboljših močeh trudimo za svoje zdravje. To pomeni, da ne smemo gledati samo ene številke, ampak celotno sliko.

• HbA1c je naša zvezda severnica (cilj, ki ga moramo doseči).

• TIR, TITR in GV so naša vsakodnevna higiena (orodja, ki nam pomagajo doseči cilj).

Če uporabljate CGM (ali meri sladkor iz prsta večkrat na dan):

1. Zapišimo si, kako se počutimo, ko je naš krvni sladkor: 4,5, 7,0, 11,0 mmol/L (opazili bomo, da smo lahko pri 11,0 mmol/L bolj utrujeni in nejasni).

   
   

2. Identificirajmo problematičen čas v dnevu: grafi sladkorja v krvi ali dnevne meritve iz prsta nam pokažejo, kdaj imamo največje vzpone.

   
   

   • Če se težava dogaja po zajtrku ali kosilu poskusimo omejiti ali zamenjati ogljikove hidrate v obroku. Namesto dveh kosov kruha zjutraj poskusimo z enim ali pa ga nadomestimo z beljakovinami in maščobami (npr. z grškim jogurtom), in obvezno dodamo še 15-minutni sprehod po obroku.

   • Če se visoki sladkorji pojavljajo zvečer in ponoči, poglejmo, kakšna je bila naša večerja. Morda je bila preobilna ali pa smo ob gledanju televizije mimo grede pojedli prigrizke, ki so vplivali na porast? V tem primeru menite to zdravniku.

     
     

3. Reden posvet z zdravnikom je ključnega pomena. Novi kazalniki, kot so TIR, TITR in GV v zadnjem mesecu, niso le številke, ampak so zemljevid naše urejenosti, ki nam in našemu zdravniku razkrivajo priložnosti za izboljšave. Če si na primer želimo izboljšati TIR (čas v ciljnem območju), se lahko skupaj z zdravnikom osredotočimo na to, KJE so največji izzivi in KAKO jih nasloviti s konkretnimi spremembami v vsakdanjiku – naj bo to prilagoditev zdravil, odmerkov inzulina ali prehrane. S tem se premaknemo iz pasivnega spremljanja v aktivno reševanje problemov.

   
   

Nikoli pa e smemo pozabiti, da smo mi tisti, ki živimo z boleznijo 24 ur na dan. Tudi če naš HbA1c ni popoln, so naš trud, doslednost in razumevanje našega telesa neprecenljivi. Ne dovolimo, da nas ena številka (HbA1c) demotivira, če hkrati vemo, da se vsak dan trudimo in zmanjšujemo nihanja krvnega sladkorja ter povečujemo svoj čas v ciljnem območju (TIR).

Viri

1. Beck RW, Connor CG, Mullen DM, Wesley DM, Bergenstal RM. The Fallacy of Average: How Using HbA1c Alone to Assess Glycemic Control Can Be Misleading. Diabetes Care. avgust 2017;40(8):994–9.

2. Diabetes Control and Complications Trial (DCCT): results of feasibility study. The DCCT Research Group. Diabetes Care. 1987;10(1):1–19.

3. King P, Peacock I, Donnelly R. The UK prospective diabetes study (UKPDS): clinical and therapeutic implications for type 2 diabetes. Br J Clin Pharmacol. november 1999;48(5):643–8.

4. M. Pilar Bahíllo Curieses, Gonzalo Díaz Soto. New glucometric parameters: glycemic Risk Index (GRI) and Time in Tight Range (TITR). Diabetes complications. 2025;96.

5. Sherwani SI, Khan HA, Ekhzaimy A, Masood A, Sakharkar MK. Significance of HbA1c Test in Diagnosis and Prognosis of Diabetic Patients. Biomark Insights. 2016;11:95–104.

6. Združenja endokrinologov Slovenije [Internet]. Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2022. Dostopno na: https://endodiab.si/priporocila/diabetologija/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/