Skupinska slika udeležencev dogodka Cukri v Cukr'ci. Ideja za naše srečanje se je v meni rodila letos marca, ko sem obiskala mednarodni kongres ATTD. Ko sem tam opazovala ljudi, ki s popolno predanostjo delajo za to, da bi bila naša življenja s sladkorno boleznijo lažja in boljša, sem začutila tudi, kako močno so povezani in kako zelo jim je mar. Takrat me je prešinilo: "Tudi mi, osebe s sladkorno boleznijo in naše družine, bi se morali več družiti!" Lokacija Cukarca je bila

Sladkorna bolezen in staranje. Danes živimo dlje kot nekoč. Leta 2024 je bilo pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji 82,1 leta. Pri ženskah je znašala 84,7 leta, pri moških pa 79,5 leta. Toda daljše življenje še ne pomeni nujno tudi daljšega zdravega življenja. Pri tem nam veliko povedo leta zdravega življenja. Z njimi ocenjujemo, koliko let lahko pričakujemo, da bomo živeli brez težav in omejitev pri vsakodnevnih dejavnostih in opravilih zaradi zdravstvenih

Intervju z dr. Ano Meden o pomenu gibanja, prehrane in vplivu življenjskega sloga na zdravje. Kako lahko z majhnimi spremembami izboljšamo počutje in preprečimo kronične bolezni.

Intervju s prof. dr. Markom Nočem o delu kardiologa, življenju, stresu, odgovornosti in moči odločitev, ki vplivajo na zdravje in življenje.

Ajda Urbas, dr. med., je zdravnica in soustvarjalka podkasta "Sladko Na Kratko", ustvarjalka spletnih vsebin, ki na sladkorno bolezen gleda celostno - kot na priložnost za novo razumevanje sebe. Internistka po izobrazbi in diabetologinja po srcu, je svojo strokovno pot tkala med Celjem, Topolšico in obalo, kjer danes deluje v okviru specialistične ambulante za osebe s sladkorno boleznijo v Kopru.

Po obisku ATTD 2026 marca letos v Barceloni, z vami delimo povzetek ključnih novosti v svetu vodenja diabetesa, ki so bile predstavljene na dogodku. Tehnologija ne postaja le pametnejša, ampak tudi bolj človeška. Če smo v preteklosti o njej govorili kot o orodju, je letos vse bolj govora o partnerstvu. Stopamo v obdobje, ko nas tehnologija začenja 'razumeti' in nam vedno bolj lajša vsakodnevno breme sladkorne bolezni. Kako in katere naprave bodo v prihodnjem obdobju najbolj s

Rafael Ziherl Rafael Ziherl je človek, ki ga pozna večina oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Je ljubitelj športa, aktiven tekač in človek, ki v prostem času z veseljem pomaga in širi znanje med osebe s sladkorno boleznijo. V svojih 32 letih "sladkega" življenja ima izkušnje, s kakršnimi se lahko “pohvali” le redki sladkorček. Danes s sladkorno boleznijo sobiva z modrostjo, dobro urejeno prehrano in optimizmom. Čeprav mu je sladkorna bolezen tipa 1 korenito spremenila ži

HbA1c je delež glikiranega hemoglobina (izražen v %) in je rezultat kemične reakcije, ki je odvisna od časa in koncentracije glukoze. Čeprav so te številke tesno povezane (višji %, pomeni višji povprečni sladkor v mmol/L), to ni preprost izračun povprečja, kot če bi seštevali in delili naše meritve glukoze v krvi.

Inzulinska rezistenca je tihi sovražnik našega metabolizma. Predstavljajmo si, da naše telo dobi dostavo najčistejšega goriva, glukoze (sladkorja) iz hrane, ki je namenjena našim celicam, da jih oskrbi z energijo. Glukoza pride v celice skozi posebna vrata, jih odklene ključ: hormon inzulin.

Zajtrk je optimalen čas za vnos kompleksnih ogljikovih hidratov. Če imate sladkorno bolezen, si lahko zjutraj privoščite nekoliko več ogljikovih hidratov (seveda kakovostnih in kombiniranih), kot bi si jih zvečer.

Prof. dr. Tadej Battelino je vodilni slovenski pediater-endokrinolog, mednarodno priznana avtoriteta in eden najvplivnejših strokovnjakov na področju diabetologije.

Ključ do stabilne energije Glukoza je glavni vir energije za vaše telo in vzdrževanje stabilne ravni glukoze v krvi je ključno za optimalno delovanje telesa in preprečevanje dolgoročnih zdravstvenih težav. Hormon inzulin je tisti, ki skrbi za uravnavanje sladkorja v krvi, vendar pa se ciljne vrednosti, znotraj katerih se giblje krvni sladkor, razlikujejo med zdravimi posamezniki in osebami s sladkorno boleznijo. Mednarodne ciljne vrednosti sladkorja v krvi po obrokih Mednarod

Jasmina Grbec pripoveduje o tem, kako so se prilagodili na spremembo v družini in o njihovi poti po diagnozi diabetes tip 1 pri hčerki Niki.

Meritve sladkorja so ključne za osebe s sladkorno boleznijo, kjer ob spremljanju glikemije zdravniki upoštevajo HbA1c in TIR (čas v ciljnem območju). HbA1c predstavlja povprečje krvnega sladkorja v zadnjih 2-3 mesecih in je pomemben za oceno dolgoročnega tveganja. TIR pa meri, koliko časa bolniki ostajajo v ciljnem območju sladkorja, kar daje vpogled v dnevna nihanja. Kombinacija obeh meritev omogoča boljšo obvladovanje bolezni. CGM sistemi omogočajo boljšo prilagoditev zdrav

Prehranske vlaknine so bistven del naše prehrane, povezan z zdravjem prebave in ravnovesjem krvnega sladkorja. Razlikujemo med vodotopnimi in netopnimi vlakninami; prve upočasnjujejo prebavo in absorpcijo glukoze, medtem ko druge pospešujejo prehod hrane skozi črevesje. Vlaknine povečujejo sitost in lahko znižujejo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 ter debelost. Sodobna prehranska industrija pogosto zmanjšuje vsebnost vlaknin v hrani, kar prispeva k presnovnim težavam. Pri

Miha Ropič se je v svoji zgodbi soočil s sladkorno boleznijo tipa 1 že v otroštvu, kar je vplivalo na njegovo odraščanje in zdravje. Nezdrave navade in uporništvo je vodilo do resnih posledic.

Ovseni kosmiči so za sladkorne bolnike lahko hranljiv zajtrk, saj vsebujejo visoke vsebine vlaknin, vitaminov in mineralov ter nizki glikemični indeks, kar pripomore k stabilni ravni glukoze v krvi. Sporočajo, da redno uživanje ovsenih kosmičev izboljša občutljivost na inzulin in dolgotrajno sitost. Kljub prednostim pa je potrebno paziti na velikost porcij in dodane sestavine, saj prevelike porcije in nezdravi dodatki vplivajo na raven sladkorja. Pomembno je izbirati manj pre

Za delovanje kontinuiranih merilnikov glukoze (CGM) je ključna hidracija telesa, saj se raven glukoze meri v medceličnini, ki obdaja celice. Medceličnina nastaja iz krvne plazme in vsebuje vodo, elektrolite, hranila, kisik in odpadne produkte. Prenizka hidracija vpliva na natančnost CGM, saj se spremembe ravni glukoze v krvi počasneje odražajo v medceličnini, kar otežuje pravočasno ukrepanje. Splošno priporočilo je, da odrasli spijejo najmanj 0,3 dl tekočine na kilogram teles

Anja je izjemna ženska in mama, ki z neverjetno predanostjo in ljubeznijo skrbi za svojo družino. Njena moč in pogum sta občudovanja vredna, še posebej ob soočanju z izzivi, ki jih prinaša sladkorna bolezen pri njenem sinu Galu.