Intervju: prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.

prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.

Prof. dr. Tadej Battelino je vodilni slovenski pediater-endokrinolog, mednarodno priznana avtoriteta in eden najvplivnejših strokovnjakov na področju diabetologije. Je profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pedatrični kliniki Univerzitetnga kliničnega centra Ljubljana.

Njegov mednarodni ugled potrjujejo izjemni dosežki, kot je nagrada Languard Leadership in Diabetes Award za vizionarsko in pionirsko delo, več kot 35.000 citiranj znanstvenih člankov ter ključna vloga sooblikovalca sodobnih standardov oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Kot soavtor mednarodnih konsenzov (npr. v reviji Lancet Diabetes & Endocrinology) je pomembno določil, kako zdravniki po svetu merijo in ocenjujejo urejenost sladkorne bolezni, vključno z metriko Time-in-Range (TIR). Je zdravnik, ki je med prvimi uvedel CGM (neprekinjeno merjenje glukoze) in avtomatizirane sisteme zaprte zanke (closed-loop) v klinično prakso, zlasti pri otrocih.

Trenutno je predsednik IDF Europe (International Diabetes Federation Europe), kjer si prizadeva za zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravljenja v Evropi, kjer s sladkorno boleznijo živi 66 milijonov ljudi. Njegova filozofija je jasna in dosledna: »Tehnologija in znanost nimata smisla brez človečnosti, in da je napredek resničen šele, ko doseže ljudi.« Pacienti ga spoštujejo, ker »vidi človeka, ne le diagnoze«, stroka pa, ker je vizionar, ki določa smernice in standarde, vedno usmerjene v prihodnost.

Urša: Prof. dr. Tadej Battelino, iskrena hvala za Vaš čas za ta pogovor. Kot predsednik IDF Europe se aktivno zavzemate za dialog in povezovanje v Evropski skupnosti. Kateri so trenutno največji izzivi na področju sladkorne bolezni, ki jih najbolj izpostavljate?

Prof. dr. Tadej Battelino: Hvala lepa za povabilo. Res je, trenutno vodim IDF Europe in močno se zavzemamo za dialog, še posebej povezovanje s pacienti, kar je ključno za celotno evropsko skupnost. Glavne težave so neenakomerna dostopnost do sodobnih metod zdravljenja, zgodnejše odkrivanje in pa seveda uporaba zdravil, ki lahko spremenijo potek bolezni. Žal, zlasti v Sloveniji, na tem področju precej zaostajamo. Naš cilj je skupna borba, saj imamo z enotnim sporočilom na forumih, kot je IDF v Bruslju, veliko več možnosti, da smo slišani.

Dostopnost do tehnologije za zdravljenje sladkorne bolezni v Sloveniji

Urša: Vedno ste bili pionir na področju dostopa do najnaprednejše tehnologije. V Sloveniji smo bili dolgo na tem področju v ospredju. Kakšno je stanje danes?

Prof. dr. Tadej Battelino: Žal smo v zadnjih treh letih po dolgih letih spet začeli zaostajati. Najbolj očiten primer so omejitve pri uporabi senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze v podkožju (CGM) za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so na enkratnem inzulinu. To je nezaslišano! V vseh resnih evropskih državah je to dostopno pod okriljem obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Vedno več držav v Evropi, največja med njimi je Francija, to omogoča vsem osebam, ki imajo težave s sladkorjem. To je smiselno, saj gre za bio-feedback. Ko oseba vidi, kakšne sladkorje ima, zlasti po nezdravi hrani, spremeni življenjski slog. Ta ugotovitev me je presenetila. Pred tem smo težko dosegli spremembo navad, zdaj pa samo vizualizacija sladkorja tako močno vpliva na človeka. Če pustimo ob strani vse strokovne dokaze, je izjemno arogantno, da ljudem te pravice do informiranosti in s tem možnosti za aktivno izboljšanje zdravja, ne omogočimo.

Urša: Kakšno logiko so uporabili v Franciji, da so senzorje za neprekinjeno merjenje glukoze ponudili širše?

Prof. dr. Tadej Battelino: Francija ima izredno dobro urejen javnozdravstveni sistem z enotno bazo podatkov. Zelo hitro so izračunali, da je bistveno ceneje, če oseba dobi CGM senzor, ker to razpolovi število sprejemov v urgentno ambulanto ali bolnišnico. To pomeni prihranek stroškov. Njihova zakonodaja določa, da mora biti nekaj, kar je »cost-saving« (prihranek stroškov), na razpolago. To je zelo modro.

Tudi pri nas bi bil to prihranek, a žal nimamo enako razumnega javnega zavarovalnega sistema. Tukaj lahko osebe s sladkorno boleznijo s svojim glasom pripomorejo, da se ta legitimna in v svetu uveljavljena pravica uveljavi tudi v Sloveniji.

Zgodnje odkrivanje in ozdravitev sladkorne bolezni tipa 2

Urša: Poleg tehnologije ste omenili tudi zgodnejšo uporabo zdravil, ki spremenijo potek bolezni. Ali je danes sladkorna bolezen tipa 2 ozdravljiva?

Prof. dr. Tadej Battelino: Popolnoma jasni podatki so, da zgodnja uporaba agonistov GLP-1 in podobnih novih spojin lahko ozdravi sladkorno bolezen tipa 2. To je povsem novo spoznanje! Ključno je, da omogočimo uporabo teh zdravil zgodaj v poteku bolezni, morda celo že v fazi začetne disglikemije. Namesto da čakamo na diagnozo, bi morali s pomočjo CGM senzorja zgodaj detektirati disglikemijo, nato pa hitro zdraviti in tako preprečiti razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Za to se IDF Europe resnično zavzema.

Diabetologe so dolgo obtoževali, da smo, v primerjavi z onkologi ali kardiologi, prepočasni. In jaz se s tem strinjam. V okviru ATTD (Advanced Technologies & Treatments for Diabetes) začenjamo z izobraževanjem interventnega endokrinologa, ki z resnim zdravljenjem začne preje. Namreč ta način: »Bomo malo bolje jedli in malo potelovadili,« v večini primerov ne deluje. Danes lahko pri tipu 2 z zdravili odpravimo težavo in to je tisto, za kar si moramo prizadevati. S tem pomembno zmanjšamo srčno-žilne bolezni, bolezni ledvic in, kar je za večino ljudi najbolj pomembno, demenco, ki je močno povezana s sladkorno boleznijo. Vse to so resni razlogi, da pohitimo.

Urša: To pomeni, da bi moral biti prvi korak presejanje populacije?

Prof. dr. Tadej Battelino: Prvi korak je odkrivanje.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 to pomeni presejanje celotne populacije, recimo pri šestih letih starosti, kot že poteka presejanje za holesterol. To ni dodatna obremenitev za otroke, omogoča pa nam, da ugotovimo večino ljudi, ki imajo tveganje za sladkorno bolezen tipa 1, ker imajo že prisotna protitelesa. Ti se nato uvrstijo v program sledenja (ki vključuje CGM), da se ugotovi začetek zgodnje disglikemije. Takrat obstajajo možnosti za odložitev bolezni z zdravili, ki spremenijo imunski odziv.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa je smiselno najprej presejati ogrožene skupine: tiste z močno družinsko zgodovino sladkorne bolezni in tiste s prekomerno telesno težo ali debelostjo. V teh skupinah je najbolj verjetno, da bomo našli sladkorno bolezen tipa 2 ali zgodnjo disglikemijo. Takrat je idealen čas za uporabo zdravil, ki lahko človeka ozdravijo. Prediabetes, povezan z debelostjo, se da obrniti in ozdraviti, a ključno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje.

Urša: Kje pa je Slovenija na tem področju, glede na ta velik potencial za preprečevanje bolezni?

Prof. dr. Tadej Battelino: Še začeli nismo. Imamo zagotovljeno presejanje družinskih članov pri sladkorni bolezni tipa 1, kjer je verjetnost pozitivnih oseb večja. Splošni screening za sladkorno bolezen tipa 2 pri ogroženih skupinah pa je na stopnji vloge, na koncu to odobri zdravstveni svet na ministrstvu, potem je pa potrebno urediti še financiranje. Seveda si želimo, da bi Slovenija tukaj stopila ob bok najbolj razvitim, ampak mi lahko samo sprožimo ta postopek, prosimo in razlagamo zakaj. Upam, da bo za to posluh, tako kot je v razvitih državah EU skupnosti.

Umetna inteligenca kot naslednji korak zdravljenja

Urša: Diabetologija se izjemno hitro razvija. Katera novost, ne samo pri zdravilih, ampak tudi na področju tehnologije, bo po Vašem mnenju ključna v prihodnjih letih?

Prof. dr. Tadej Battelino: Umetna inteligenca (UI) bo ključna na vseh nivojih. V ZDA že dokazano deluje koncept digitalnih dvojčkov. To je virtualna »oseba« z enakimi lastnostmi kot vi, ki se enako odziva. Na podlagi ogromne količine podatkov iz senzorjev za neprekinjeno merjenje glukoze in inzulinskih črpalk, sistem najde vašega dvojnika, ki se odziva podobno kot vi, in vam na podlagi tega svetuje. To deluje bolje, kot bi si mislili.

Na srečo gre naš del stroke tukaj zelo hitro naprej. Brez CGM-ja se resna družba ne pogovarja, saj brez podatkov o sladkorju ne moremo niti zdraviti niti ukrepati.

Urša: V zvezi s tem so se uveljavile tudi nove metrike, kot sta TIR (Time-in-Range) in TTIR (Tight Time-in-Range), gre za smernice iz Vaše vizije. Katero ciljno območje je danes smiselno in dosegljivo?

Prof. dr. Tadej Battelino: Prve smernice so postavile na zemljevid območje med 3.9 mmol/L in 10.0 mmol/L. Zdaj pa menim, da ni daleč čas, ko bo cilj ozko ciljno območje: 3.9 mmol/L do 7.8 mmol/L. Zgornja meja 7.8 mmol/L je smiselna, saj zdravi ljudje po obrokih pridejo do te meje. Spodnja meja 3.9 mmol/L pa je, zaradi strahu pred prenizkimi sladkorji, previsoka. Zdrave osebe gredo tja do 3 mmol/L, sploh po kratkem postenju.

Kolikor zdaj razumemo, lahko to ozko ciljno območje praktično v celoti prepreči zaplete. To je cilj, ki ga moramo zastaviti.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 se z uporabo tehnologij zaprte zanke in umetne inteligence da doseči do 60 % TIR, kar je bil še pred nekaj leti nepredstavljiv uspeh. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa s sodobnimi zdravili lahko pridemo na 80 % ali celo 90 % TIR. Če pridete čez 90 %, ste praktično ozdravljeni. Zdaj, ko to vemo in razumemo, lahko postavimo meje in tudi rečemo: znotraj tega območja zelo verjetno ne boste imeli zapletov, ki bi vas pomembno ovirali, in boste lahko doživeli zdravo dolgoživost. Spoznali boste svoje vnuke in pravnuke, imeli boste zdravo srce, da boste lahko normalno hodili naokoli in jih držali za roko, ko jih boste peljali v šolo. To so stvari, ki zares štejejo, in to je tisto, kar bi morali promovirati.

Vpliv življenjskega sloga

Urša: Pri sladkorni bolezni ne moremo mimo omembe življenjskega sloga. Katera so ključna sporočila, ki bi jih morali v zvezi s tem nenehno ponavljati?

Prof. dr. Tadej Battelino: Vedno je dobro govoriti o življenjskem slogu. Tukaj je ključno dvoje.

Najprej omeniva preproste ogljikove hidrate (OH). Kardiološko združenje je s preganjanjem maščob naredilo neskončno škodo. Začelo se je v Ameriki, z dobrim namenom. Želeli so zmanjšati kardiovaskularno ogroženost, vendar so ljudje začeli namesto maščob jesti preproste OH in s tem povečali debelost ter pojavnost sladkorne bolezni tipa 2. Ljudem je treba povedati, da preprosti OH v katerikoli obliki niso zdravi za nikogar, z ali brez sladkorne bolezni.

In druga stvar, da je redna telesna aktivnost, ne glede na to, ali živite s sladkorno boleznijo ali brez nje, ključna.

Urša: Zakaj so nas preprosti ogljikovi hidrati tako močno zasvojli in zakaj se jim je tako težko upreti?

Prof. dr. Tadej Battelino: Kaj je bilo pred 100.000 leti, ko se je naš genom naravnal na to, kar je danes? Lakota. Celoten ustroj človeka je narejen za lakoto. In zato, da med lakoto preživi, takrat, ko kaj jȇ, mora tistega maksimalno pojesti. Kaj najhitreje ustvari zalogo energije in maščobo? Preprosti ogljikovi hidrati. Ljudje nismo bili nikoli narejeni za to obilje preprostih ogljikovih hidratov. Sladkor je del ohranitvenega nagona in zato se mu je tako težko upreti.

Sedaj imamo zdravila, ki popolnoma jasno obrnejo tok bolezni in lahko človeka ozdravijo. Zato je danes vsaka aroganca do ljudi, ki živijo z debelostjo in prediabetesom, katastrofa. Tem ljudem moramo pomagati.

Urša: Če bi lahko določili naslednje korake, kaj bi svetovali javnemu zdravstvenemu sistemu?

Prof. dr. Tadej Battelino: Že od začetkov medicine velja, da bi moral biti zdravnik nagrajen po tem, koliko bolezni prepreči, ne po tem, koliko jih pozdravi. Preprečevanje je bistveno večja dobrobit kot zdravljenje. Če pa imamo, kot zadnjih nekaj let, srečo in lahko bolezen odkrijemo v predsimptomatskem obdobju in jo z zdravili obrnemo nazaj proti zdravju, mora biti to cilj vsakega resnega zdravnika.

Moj nasvet javnemu zdravstvenemu sistemu je: omogočite presejanje in zgodnje odkrivanje. Pri sladkorni bolezni tipa 2, zgodnje odkrivanje med ogroženimi, pri sladkorni bolezni tipa 1 presejanje celotne populacije. In potem omogočite zgodnje ukrepanje, ki lahko obrne tok bolezni in človeka, ki bi sicer zbolel, postavi nazaj med zdrave. S tem pomembno znižamo kardiovaskularna tveganja, raka in demenco. Strokovno in človeško je težko razmišljati v katerokoli drugo smer.

Osebna zgodba

Urša: Če za konec preideva še na Vašo pot, od kod želja po endokrinologiji in diabetologiji?

Prof. dr. Tadej Battelino: Vedno sem želel biti zdravnik. Ko sem končal fakulteto, me je fascinirala presnova, ki je eden najbolj zanimivih in hkrati najbolj zapletenih procesov v telesu. Naravni čudež, kjer vsako molekulo pošljemo na neko pot, da vse skupaj funkcionira. In rekel sem si: poizkusimo to razumeti. Seveda klinika potem je drugačna, ampak če pogledate samo raziskovalno delo, imamo krasen laboratorij, tukaj so nepogrešljiv sestavni del naše zgodbe tudi kemijski raziskovalci in podatkovni znanstveniki. Skupaj poskušamo odkriti in razumeti delčke teh zanimivih poti.

Urša: Lepo je videti osebo, ki tudi sama živi vse to, kar uči druge in kaže, da je teorija uresničljiva v praksi.

Prof. dr. Tadej Battelino: Hvala. Mislim, da ne moreš uspešno promovirati nečesa, v kar sam ne verjameš in kar sam ne prakticiraš. Vzgojen sem bil s prepričanjem, da se moraš držati tistega, kar govoriš. Ne verjamem v sodobno priljubljeno laž in zavajanje, ker to na dolgi rok preprosto ne deluje, avtentičnost vedno pride na dan.

Seveda tudi jaz nisem na 100 %, vendar poskušam živeti čim bolj zdravo. Če imam le čas, se posvečam športu, hkrati pa mi v vsakdanu veliko pomeni tudi aktivna rutina, kot je kolesarjenje. 10 kilometrov v eno smer do službe vsak dan, in nato še nazaj, že skoraj 40 let, se nabere. Prav tako se držim prehranskih načel, ki jih zagovarjam; mislim da me že cela Slovenija pozna po tem, da ne jem veliko ogljikovih hidratov.

Živeti to, kar učiš, ni samo etična, ampak tudi ključna sestavina kredibilnosti v medicini.

Urša: S tem prideva tudi do zaupanja. V današnjem okolju je to kar velik izziv.

Prof. dr. Tadej Battelino: Zaupanje je danes velik problem. Večina dela zdravnika namreč temelji na zaupanju in na odnosu. Če ne vzpostaviš odnosa s kronično bolnim človekom, ga ne moreš zdraviti. To je izjemno resen problem v Sloveniji. Bolj kot se bo ta stopnja zaupanja rušila, težje bo za ljudi. Upam, da bo obdobje nasilja nad zdravniki minilo in da se bo normalen odnos do zdravnika ponovno vzpostavil. Sprememba življenjskega sloga

in upoštevanje navodil je težko delo in brez zaupanja tu ne gre.

Urša: Za konec poglejva še v prihodnost, kje bo Slovenija čez 10 let na področju diabetologije?

Prof. dr. Tadej Battelino: Zelo težko je napovedovati prihodnost. Gospodarstvo beži, zdravniki bežijo, 30 % vseh diplomantov gre v tujino. Normalen človek v takem okolju ne želi živeti, mladi imajo pravico izbrati najboljšo opcijo.

Jaz sem optimističen in upam, da bo Slovenija lahko sledila najbolj razvitemu svetu, kot je v preteklosti. Mislim, da bo umetna inteligenca izjemno spremenila tista področja, ki so najbolj težavna za človeka. Gotovo bodo tudi nova spoznanja, nove metode. Želim in upam, da gre v to smer tudi Slovenija.

Urša: Spoštovani profesor Battelino, iskrena hvala, da ste z nami delili Vašo vizijo in tako jasne strateške poglede na to, kje se trenutno nahajamo. Vaš neomajen poziv k preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni, bomo pomagali širiti med ljudi.

Želimo si, da bi Vaša prizadevanja na čelu IDF Europe in tukaj doma v Sloveniji čim prej dosegla vsakega posameznika in na bolje spremenila življenja vseh, ki živijo s sladkorno boleznijo.

Prof. dr. Tadej Battelino: Hvala tudi vam.