Ustna higieničarka: Urša Hana Breskvar

Urša Hana Breskvar

Strokovnost, natančnost in izjemna predanost preventivi: to so tri vrednote, ki najbolje opišejo Uršo Hano Breskvar, ustno higieničarko iz Ljubljane. Kot zdravstvena delavka na področju profesionalne ustne higiene pokriva ključna preventivne posege - od odstranjevanja zobnih oblog in kamna, meritve obzobnih tkiv do individualnega svetovanja. Ustni higieniki so namreč nepogrešljiv del zobozdravstvenega tima, saj pomagajo preprečevati bolezni dlesni, izboljšujejo ustno zdravje in vodijo paciente k pravilnim navadam, ki omogočajo dolgotrajno ohranitev zdravih zob. 

Urša Hana je ena tistih strokovnjakinj, ki negi zob ne pripisuje le tehničnega vidika. Njeno poslanstvo so ljudje, njihovo razumevanje, podpora in motivacija. Ta predanost občutno zaznamuje tudi njen vsakdan v ordinaciji: z veliko natančnosti uči in spodbuja ljudi, da bi vsak, ki stopi skozi vrata, odšel z jasnejšim razumevanjem lastnega ustnega zdravja in njegovega vpliva na dobro počutje.

Razlika med zobozdravnikom in ustnim higienikom

Urša: Urša, najlepša hvala, da si si vzela čas za današnji pogovor o tem, kako lahko najbolje poskrbimo za svoj zdrav in bleščeč nasmeh. Morda bi začeli s pojasnilom, kakšna je razlika med ustnim higienikom in zobozdravnikom? Kdaj pridemo k tebi in kdaj k zobozdravniku?

Urša Hana Breskvar: Zobozdravniki in ustni higieniki smo pravzaprav del istega tima. Zobozdravniki imajo ogromno dela s posegi, plombami, operativnimi postopki, zato je preventiva - torej učenje pravilne higiene, vzdrževanje zdravih dlesni in obzobnih tkiv v prvi vrsti naša naloga.

Ko parodontolog opravi večje posege, pacienta pošlje k meni, da nadaljujem z vzdrževalno fazo. Moje priporočilo za osebe s sladkorno boleznijo je, da se opravijo ustno higieno enkrat na šest mesecev. Marsikje v tujini zobozdravnik sploh ne sprejme pacienta, če v zadnjih šestih mesecih ni bil pri ustnem higieniku - ravno zato, ker se kvalitetno delo lahko opravi samo v čistih, zdravih ustih.

Če želi zobozdravnik narediti dobro plombo ali katerikoli poseg v ustih, mora imeti pred saboj zdrava tkiva. Težko je delati na zobeh, ki jih je treba najprej očistiti ali pa se ukvarjati s krvavečimi dlesnimi. Jaz sem tu zato, da pripravim teren,  poskrbim za zdrave dlesni, odstranim obloge, pomerim obzobna tkiva in zobozdravniku omogočim, da lahko svoje delo opravi natančno in učinkovito.

V realnosti pa se pogosto ukvarjam tudi s tem, da prosim ljudi, da si zobe redno čistijo. Veliko odraslih si sicer želi lepe zobe, a doma pogosto ne naredijo tistega, kar jim svetujem.

Najpogostejša napaka: medzobni prostori

Urša: Kaj pa so tiste stvari, ki jih svetuješ in jih ljudje največkrat preslišimo in jih ne upoštevamo, ko enkrat pridemo domov in se ščetkanja lotimo sami?

Urša Hana Breskvar: Vedno začnem pri medzobnih prostorih. Tu se začne velika večina vnetij. Moje prvo vprašanje je vedno: ali si čistiš med zobmi? Kako pogosto? In s čim?

Ni vseeno, kateri pripomoček uporabljaš. Nepravilen pripomoček lahko namreč poškoduje dlesen ali sklenino in pride do kontra učinka.

Zato jaz medzobne prostore pomerim in izberem pravo velikost pripomočkov. Pacientu ne morem samo dati krtačke in reči “s tem čistiš med zobmi” - preprosto ne gre. Pomembno je, da pokažem pravilno tehniko in preverim, ali jo pacient res obvlada. Pogosto mi kdo reče, da si redno čisti, a potem ugotoviva, da tehnika ni pravilna, premalo ali preveč pritisne, ne uporablja pravih pripomočkov. Lahko tudi preskoči določen del zob (zaradi določenega prijema krtačke, postavitve zob, kakšnih nepravilnosti na zobnem loku in podobno).

Čistoča med zobmi spada med osnove. Če hrana tam ostaja, začne dobesedno gniti. Vse okoli začne trpeti: dlesen, sklenina in obzobna tkiva. Težava je pa v tem, da ljudje tega prostora in vsega kar se v njem nabira pogosto ne opazijo in posledično ne posvečajo dovolj pozornosti.

Je pa vse več ljudi, ki iščejo to znanje in se želijo naučiti, sprašujejo, prosijo za napotke in to me vedno razveseli. Navade je namreč zelo težko spreminjati, ampak z malo prakse in seveda volje gre tudi to.

Vse več ljudi išče to znanje in se želijo naučiti, sprašujejo, prosijo za napotke. Z malo prakse in volje gre tudi to.

Individualni pristop in realnost navad

Urša Hana Breskvar: Že samo ta korak, čiščenje med zobmi, lahko naredi neverjetno razliko. Ampak vsak človek je drugačen. Ne moreš enako stvar razložiti desetim ljudem hkrati in pričakovati enak rezultat. Pri vsakem posebej moram preveriti, kaj se dogaja med zobmi in ali razume, kako pravilno čistiti.

Zato vedno spodbujam, da čim več sprašujejo. Bolje, da vprašajo desetkrat, kot da kimajo, potem pa doma ugotovijo, da “ščetka ne gre vmes” ali “jaz tega ne znam”. Če so dlesni vnete, lahko ob začetku krvavijo, kar marsikoga prestraši. Takrat razložim, da je to normalno prvih nekaj dni, ko pa se tkivo umiri, krvavitev praviloma izgine.

Pred vsakim začetkom učenja vedno temeljito očistim zobe in dlesni. Če je površina zob hrapava ali vneta, je učenje veliko težje. Včasih pride kdo do mene vsakih šest mesecev, da jim medzobne prostore temeljito očistim, medtem, ko doma sami tega ne delajo in to žal ne deluje najbolje.

Kar pa je najpomembnejše: pacienta vedno prosim, naj mi sam pokaže, kako čisti zobe. Da vidim, kakšen je pritisk, kakšno je gibanje roke, ščetke. Potem pa mu tudi sama pokažem, da v njegovih ustih demonstriram, kako in koliko naj pritisne. To je pogosto trenutek, ko ljudje doživijo preblisk, saj pokažem izvajanje čiščenja na njihovih zobeh. To se imenuje metoda iTOP (individualno svetovanje o ustni higieni).

To je dobesedno trening,  kot da bi šla na fitnes, samo da trening ni za mišice, ampak za tvojo ustno higieno. Pri iTOP-u se ti posvetim 1-na-1 in prilagodim navodila tvojemu ustnemu stanju.

Nihče namreč nima enakih ust. Nekdo ima implantate, drugi mostičke, tretji modrostne zobe, nekdo velike vrzeli, nekdo zelo tesne zobe… To zahteva ogromno znanja in izkušenj, da lahko tehniko res prilagodim posamezniku. Nekdo, ki je manj motorično spreten, bo potreboval več časa, več ponovitev, več potrpežljivosti. In to je povsem OK.

Urša: Ali se lahko posameznik vseh teh spretnosti nauči tudi sam?

Urša Hana Breskvar: Lahko poskusi, seveda. Pri osebnem pristopu gre za to, da lahko skupaj preveriva, kaj dela narobe, in ga naučim, kaj je za njegova usta najboljše.

Ko oseba enkrat tehniko osvoji, lahko brez težav sama vzdržuje higieno doma. K meni pride le še na kontrolo vsakih nekaj mesecev ali enkrat letno, toliko, da preverim tiste najmanj dostopne predele pri dlesni, ki jih sama doma res težko očisti. Tudi med strokovnjaki ni tako, da bi vsak vse obvladal.

Zobozdravniki, ortodonti, asistenti, vsak ima svoje področje. Zato se včasih zgodi, da pacient dobi zelo splošne nasvete. Pri ustnih higienikih pa je fokus izključno preventiva in najnovejše prakse.

Urša: Je v Sloveniji dovolj certificiranih iTOP inštruktorjev?

Urša Hana Breskvar: Mislim, da nas je med petnajst in dvajset. Vsako leto obiščemo več seminarjev, ki se jih udeležuje vedno več strokovnjakov, med drugim higieniki, ortodonti, zobozdravniki, asistentke, torej stroka, ki želi slediti smernicam. Pri študiju sicer dobiš osnove in teorijo, a v praksi smo večinoma samouki. Nihče te ne nauči, kakšen pritisk uporabiti, kako prepoznati pravilno tehniko ščetkanja ali kakšni so novi trendi. Vedno pa je veliko učenja sproti, ob delu s pacienti, in seveda spremljanja novosti, ki jih ni vedno enostavno dohajati.

Kaj ljudi res motivira, da začnejo skrbeti za ustno higieno?

Urša: V veliko tvojih odgovorih se ponavlja, kako težko ljudje spremenijo navade ali uvedejo kakšne spremembe pri higieni zob. Kaj bi rekla, kaj je tisto, kar ljudi najhitreje spodbudi k spremembi?

Urša Hana Breskvar: Večina ljudi se za spremembo žal odloči šele, ko se nekaj zgodi. Po štiridesetem letu se marsikatera slaba navada počasi pokaže - kolena, križ, prav tako tudi prvi zob, ki ga je treba zdraviti… Preventiva je pri mnogih zadnja na seznamu. Raje čakajo do zadnjega, ko je treba zob popravljati ali celo izpuliti, kot da bi pravočasno poskrbeli zanj in to preprečili. 

Mi smo v generaciji, ki se tega ni učila od malega. Šola za ustno higieno je pri nas mlada. Jaz sem tretja generacija higienikov - diplomirala sem leta 2007. Ko sem začela, je bilo vse novo, marsikdo je dvignil obrvi, ker ljudje niso bili navajeni na ta poklic.

Pri delu z otroki pa vedno pravim: najprej starši. Iz tu vse izhaja. Najprej izobrazim starše, ki bodo poskrbeli zase, pa tudi za to, da ima otrok ustrezno higieno. Če starš sam nima pravilnih navad, jih ne more pričakovati od otroka. Tudi navade zobne higiene se dedujejo, tako kot kuhanje ali gibanje. Nekateri dajo veliko na higieno, drugi nič. In prav ti drugi imajo potem kot odrasli najtežjo pot. Zobovja namreč ne moreš “umiti za nazaj”. Če zobje nimajo ustrezne higiene, se plak strdi, obloge postanejo trdovratne in takrat se začnejo težave. Zobna higiena je tek na dolge proge. Rezultat konsistentnega dela in čiščenja bo vidno šele, ko pridemo v leta in nimamo težav z zobmi.

Veliko ljudi ima tudi prepričanje: “Meni se pač nabira kamen.” Ampak to ne drži - zelo veliko lahko s pravim pristopom narediš sam, kljub temu, da so res nekateri malo bolj izpostavljeni temu, kot drugi. Le nekdo te mora naučiti kako. Cilj ni, da vsakih šest mesecev prideš k meni z istimi težavami, krvavenjem in vnetji, ampak, da skupaj ugotovimo, kaj je razlog, in to rešimo.

Zakaj je parodontalna bolezen tako zahrbtna?

Parodontalna bolezen je ena najbolj zahrbtnih ravno zato, ker je neopazna, dokler ni že močno napredovala. Ko zob boli, gremo takoj k zobozdravniku. Ko pa krvavi dlesen, ljudje mislijo, da bo minilo.

Imela sem pacienta, ki sem ga leta učila in spodbujala. Po desetih letih je prišel do mene in rekel: “Hvala, ker si vztrajala.” Zakaj? Ker se mu je dlesen vnela in je zaradi uporabe medzobne ščetke vnetje izzvenelo. Šele, ko je videl razliko, me je razumel.

Urša: Ali potem to pomeni, da, če si ne čistimo medzobnih prostorov z medzobno ščetko, obstaja 99 % možnost, da imamo dlesni vnete?

Urša Hana Breskvar: Težko govorim v odstotkih, lahko pa zagotovo rečem, da če med zobmi ne čistiš, dejansko ne očistiš kar 40 % zobnih površin. To je podobno, kot da bi šli na veliko ali malo potrebo in se na koncu ne bi obrisali. Preprosto manjka ključni del higiene.

Imam prijateljico, ki je medzobni prostor zelo pridno čistila vsak dan. Redno je hodila na vzdrževalne preglede in je bila res primer preventivnega vedenja. Potem pa je enkrat prišla s krvavečimi dlesnimi, stanje se ji je zelo poslabšalo. Kasneje mi je povedala, da je začela uporabljati samo nitko. In mi je bilo takoj jasno. Zobna nitka sama pogosto ne zadostuje, ker je pri dlesni prostor prevelik in ga z njo ne moremo kakovostno očistiti.

Življenjski slog: spanje, stres, prehrana

Urša: Urša, veliko sva govorili o neposrednem čiščenju zob. Potem je tu še življenjski slog - hidracija, spanje, stres, prehrana? Kaj bi lahko povedala glede teh, posrednih dejavnikov?

Urša Hana Breskvar: Vse vpliva. Na celotno telo, ne samo na usta. A dokler si mlad, se tega niti ne zavedaš. Učinek napačnih odločitev se pokaže šele čez 20, 30 let. In tako kot ljudem zdravniki ponavljajo določene stvari pa jih ne slišijo, se tudi pri meni dogaja enako. Človeka ne moreš prisiliti, lahko ga pa vodiš.

Danes smo vsi obremenjeni s tem, kaj jemo: smutiji in različne diete… Ampak pogosto sploh ne razmišljamo o tem, kako jemo. Včasih so rekli, da moraš grižljaj prežvečiti 40-krat. Ko žvečiš, proizvajaš slino, in s slino se začne prebava. Pa še nekaj pomembnega se tu zgodi: žvečenje hrane mehansko čisti zobe.

Danes pa ogromno ljudi skoraj nič ne žveči: mehka hrana, hiter tempo, veliko pozornosti pa gre videzu hrane za Instagram, ne pa na dejanski stik s hrano. Tisti, ki se postijo, jedo neredno ali so bolni, pogosto zvečer čutijo “kosmate zobe”, saj je to posledica pomanjkanja žvečenja. Včasih so bile ščetke bolj trde in so bolje očistile površino, a so poškodovale dlesen. Danes imamo mehke ščetke, kar je dobro, a ker ljudje ne poznajo prave tehnike, pogosto ne očistijo dovolj.

Kako torej pravilno ščetkati?

Urša Hana Breskvar: Sistematično. Pojdi cel krog, ničesar ne izpusti. Ko gledam ljudi na posvetu, pogosto vidim, da pri medzobnih prostorih kakšen del kar preskočijo. Zato jim pokažem sliko, koliko je dejansko teh prostorov.

Ko to enkrat osvojijo, gre rutinsko, potem lahko celo “preskakujejo”, ker že čutijo z jezikom, kje so že očistili in kje še ne.

Da sami sebe preverijo, kako dobro so zobe očistili, lahko občasno uporabijo tablete za odkrivanje zobnih oblog. Te so lahko super pripomoček. Pokaže nam, kje smo plak "preskočili" in nam omogoči, da se tam naslednjič bolj potrudimo. Pri nekaterih ljudeh je to res dober vizualni opomnik, ki jim pomaga razviti občutek, kje je potrebno čiščenje izboljšati.

Čiščenja zob se lotimo sistematično. Naredimo cel krog in očistimo vsak zob.

Kaj pa izbira prave zobne ščetke?

Urša Hana Breskvar: Ljudje mi pogosto prinesejo ščetke, da jim povem svoje mnenje. Vedno najprej pogledam, kdo je proizvajalec, ali obstajajo kakšne raziskave za te ščetke, kakšna je tehnologija v ozadju. Če o znamki ne najdem nič, nobenih testov, nobene strokovne podlage, me to vedno zaskrbi.

Večina ščetk ima najlonske ščetine. Curaprox uporablja Curen vlakna, ki so tanka in imajo zelo natančne reze. Zato tudi hitro prepoznaš, ali je nekaj original ali ponaredek, pod mikroskopom je takšen rez popolnoma drugačen. Tudi medzobnih ščetk je ogromno. In meni ni vseeno, kaj ljudje uporabljajo. Videla sem že vse mogoče ponaredke: žice, ki se zvijajo, vlakna, ki se lomijo… Pri medzobni ščetki je pomembna kakovost in debelina sredinske žice, trdota ščetin, uporaba certificiranih materialov ter raziskave v ozadju. Ščetke so naše orodje za usta, ki so zelo nežna in občutljiva. Zato mora biti naše orodje (pripomočki) za ustno higieno najboljše.

Za zaključek - preventiva?

Urša Hana Breskvar: Javno zdravstvo je pri nas skoraj brezplačno. Ljudje ne občutijo stroška. Če bi morali vsako plombo plačati iz svojega žepa, bi bila preventiva verjetno precej višja prioriteta.

Tako pa je razpon med ljudmi ogromen. Nekateri pridejo na pregled na tri mesece, drugi na tri leta  in to tudi tisti, ki imajo druge bolezni, recimo sladkorno bolezen. Vendar ravno pri sladkorni bolezni je preventiva ključna. Če je sladkor visok, je tudi več glukoze v slini, kar pomeni več “hrane” za bakterije. Te pa še hitreje povzročajo vnetje.

Bolezen, hormoni, stres, menstruacija, nosečnost… vse to se v ustih vidi zelo hitro. Zato je higiena pri kroničnih boleznih še pomembnejša.

Urša: Urša Hana, najlepša hvala za tvoj čas in vse izčrpne razlage o tem, kako najbolje poskrbeti za našo ustno higieno. Verjamem, da bo veliko bralcev dobilo drugačen pogled na svojo ustno higieno. Pri tvojem delu pa ti želim, da vsi klienti začutijo pomen rednega in natančnega čiščenja zob in to spravijo v redno vsakodnevno prakso. Vem, da bi te to osrečilo, vendar gre se predvsem za uslugo, ki bi jo s tem ljudje naredili sami sebi.