Sladkorna bolezen in hormonsko neravnovesje pri ženskah

Hormoni so kemični prenašalci sporočil, ki jih proizvajajo posebne žleze v telesu. Po krvi potujejo do celic, ki so njihov cilj in tam uravnavajo njihovo delovanje. V telesu usklajeno nadzorujejo številne procese, od presnove (metabolizma) in energije do razpoloženja, razmnoževanja in uravnavanja krvnega sladkorja.

Hormonsko neravnovesje se pojavi, kadar telo proizvaja preveč ali premalo določenega hormona ali pa se nanj ne odziva pravilno. Ženske v različnih življenjskih obdobjih naravno doživljajo hormonska nihanja (menstruacija, nosečnost, menopavza), vendar lahko ravnovesje porušijo tudi nekatere bolezni in dejavniki iz okolja.

Med pogoste vzroke hormonskih motenj sodijo bolezni žlez z notranjim izločanjem (npr. Addisonova bolezen, Cushingov sindrom), sladkorna bolezen, sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) ter težave s ščitnico. Svoje lahko dodajo še motnjehranjenja, nekatera zdravila (npr. hormonska kontracepcija ali terapija raka), izpostavljenost kemikalijam in predvsem dolgotrajen stres.

Pri ženskah s sladkorno boleznijo se hormonsko ravnovesje lahko še lažje poruši, saj se prepletata moteno delovanje inzulina in nihanja drugih hormonov v telesu. V nadaljevanju pojasnjujemo, kako hormonske spremembe vplivajo na uravnavanje sladkorja v krvi, katere težave lahko povzročajo, ter kako si lahko ženske same pomagajo pri uravnavanju hormonov.

Hormonsko neravnovesje

Menstrualni cikel

Med menstrualnim ciklom se ravni hormonov estrogena in progesterona nenehno spreminjajo, kar vpliva tudi na občutljivostcelic na inzulin (hormon, ki uravnava sladkor) in s tem na nihanje krvnega sladkorja.

• V prvi polovici cikla (od začetka menstruacije do ovulacije, ki nastopi okoli štirinajstega dneva od začetka menstruacije) prevladuje estrogen, ki običajno poveča občutljivost celic na inzulin, zato so vrednosti sladkorja pogosto bolj stabilne.

  
  

• Po ovulaciji, v drugi polovici cikla, se močno poveča raven progesterona, estrogen pa rahlo upade. Progesteron deluje nasprotno kot inzulin: zmanjša število inzulinskih "sprejemnikov" na celicah in upočasni prenos sladkorja v mišice in maščobno tkivo.

  
  

V drugi polovici cilka se zato začasno pojavi slabša občutljivost na inzulin, kar pri ženskah s sladkorno boleznijo pogosto pomeni višje vrednosti sladkorjav krvi v dneh pred menstruacijo. Nekatere ženske takrat opažajo tudi močnejšo lakoto in željo po sladkem, saj slabša občutljivost na inzulin vpliva na možganske signale za apetit.

Ko menstruacija nastopi in se progesteron naglo zniža, se občutljivost za inzulin ponovno izboljša, kar pojasnjuje, zakaj je v teh dneh sladkor v krvi lažje obvladljiv.

Faze menstrualnega cikla

Menopavza

Življenjsko obdobje, ki prinaša izrazite hormonske spremembe, je tudi menopavza oziroma prehod vanjo (perimenopavza). V tem času močno upade raven estrogena in progesterona, kar ne vpliva le na sposobnost razmnoževanja, temveč tudi na presnovo sladkorjev.

• Upad spolnih hormonov v srednjih letih prispeva k višjim vrednostim sladkorja v krvi, zmanjša se občutljivost na inzulin, zmanjšuje se mišična masa in posledično se maščoba okoli trebuha lažje nabira.

  
  

• Po menopavzi žensko telo izgubi zaščitni vpliv estrogena na presnovo, zato se ob nezdravi prehrani in nizki aktivnosti lahko hitreje razvijejo kronične bolezni (debelost, sladkorna bolezen tipa 2, povišan holesterol).

  
  

Stres in splošno zdravje

Močan vpliv na hormone imata tudi stres in splošno zdravstveno stanje. Dolgotrajen psihični stres vodi v kronično povišano proizvajanje kortizola (stresni hormon nadledvične žleze), kar lahko ovira normalno delovanje inzulina in moti raven spolnih hormonov.

Sladkorna bolezen in hormonsko neravnovesje - kakšen je vpliv na krvni sladkor

Sistem žlez z notranjim izločanjem deluje kot tesno povezana mreža. To pomeni, da lahko sprememba pri enem hormonu vpliva na celotno telo. Zaradi mesečnih ciklov spolnih hormonov je žensko telo še posebej občutljivo na te hormonske vplive, kar močno vpliva tudi na uravnavanje krvnega sladkorja.

Pri ženskah s sladkorno boleznijo je hormonsko neravnovesje lahko začaran krog:

• Inzulin sam vpliva na druge hormone. Na primer, preveč inzulina (zaradi slabe občutljivosti celic) je povezan z neravnovesjem jajčnikovih hormonov pri PCOS in nerednimi ciklusi.

  
  

• Po drugi strani pa nihajoče vrednosti krvnega sladkorja neposredno povzročajo hormonske odzive: ko sladkor močno naraste in nato strmo pade, telo proizvede adrenalin in glukagon, da sladkor dvigneta, spremljajo pa ju signali lakote.

  
  

• Posledično lahko po obdobju visokega sladkorja pride do nizkega sladkorja (hipoglikemije), ki sproži silovito željo po hrani (še posebej po ogljikovih hidratih), močno lakoto, tresenje, vrtoglavico in tudi razdražljivost.

  
  

Simptomi, ki so povezani z urejenostjo krvnega sladkorja

Hormonsko neravnovesje pogosto spremljajo tudi številni simptomi, ki so povezani z urejenostjo krvnega sladkorja:

• Kronična utrujenost: nenehen občutek izčrpanosti, kljub dovolj spanca, je pogost znak neuravnoteženih hormonov (ščitničnih hormonov, inzulina, kortizola ali spolnih hormonov). Če jih primanjkuje ali so v neravnovesju, se presnova upočasni in telo nima dovolj "goriva". Tudi nihanje krvnega sladkorja (na primer kronično visok ali neopažen nizek sladkor) prispeva k izčrpanosti.

  
  

• Nihanje razpoloženja in razdražljivost: hormoni močno vplivajo na kemične procese v možganih. Ob padcu estrogena (pred menstruacijo ali v menopavzi) upade tudi raven serotonina (hormon sreče), kar se lahko kaže kot potrtost, tesnoba ali povečana razdražljivost. Če je krvni sladkor slabo urejen, se razpoloženje lahko še poslabša: nizek sladkor povzroča živčnost in nemir, visok sladkor pa utrujenost in slabo voljo.

  
  

• Povečan apetit in želja po sladkem: hormonsko neravnovesje, zlasti pri sladkorni bolezni tipa 1 in tipa 2, lahko povzroči pretirano lakoto. Če je raven inzulina kronično povišana (kar je značilno za slabšo občutljivost celic in zgodnji diabetes tipa 2), telo prejema signale za shranjevanje energije, sladkor v krvi pa lahko hitro pade. Posledično možgani dobijo signal, da potrebujejo več sladkorja, in sprožijo občutek lakote.

  
  

Hormonsko neravnovesje pri ženskah lahko povzroča še druge težave: pridobivanje telesne teže, motnje spanja (nespečnost ali nočno potenje), težave s kožo (akne, suhakoža) in lasmi (izpadanje), nepravilnosti menstrualnega ciklusa, glavoboli, zmanjšan libido itd.

Ob padcu estrogena (pred menstruacijo ali v menopavzi) upade tudi raven serotonina (hormon sreče), kar se lahko kaže kot potrtost, tesnoba ali povečana razdražljivost.

Praktični nasveti za ponovno vzpostavitev hormonskega ravnovesja

Dobra novica je, da lahko z zdravim življenjskim slogom veliko prispevamo k hormonskemu ravnovesju. Spodaj navajamo nekaj praktičnih nasvetov, ki so še posebej koristni za ženske, ki imajo sladkorno bolezen.

1. Uravnotežena prehrana

• Uživajte polnovredno hrano in se izogibajte prevelikemu vnosu enostavnih sladkorjev.

  
  

• Priporočljivi so redni obroki z dobro kombinacijo beljakovin, kakovostnih ogljikovih hidratov (polnozrnata žita, zelenjava) in zdravih maščob (olivno olje, oreščki, ribe, avokado). Taka hrana zagotavlja stabilnejši krvni sladkor in prepreči velike hormonske odzive.

  
  

• Prekomeren vnos sladkorja lahko moti ravnovesje inzulina in drugih hormonov.

2. Redna telesna aktivnost

• Gibanje močno vpliva na uravnavanje hormonov in krvnega sladkorja. Redna vadba (aerobna in vadba za moč) izboljša odzivnost celic na inzulin, s čimer pomaga zniževati krvni sladkor in preprečuje inzulinsko rezistenco (zmanjšana občutljivost na inzulin).

  
  

• Vadba spodbuja sproščanje koristnih hormonov (endorfini, rastni hormon) in pomaga uravnati kortizol (stresni hormon).

  
  

• Idealno je kombinirati zmerno aerobno vadbo (npr. hitra hoja, tek) vsaj 3-5x na teden ter vaje za moč 2-3x tedensko.

  
  

3. Kakovosten spanec

• Dovolj spanja (prizadevajte si za 7–9 ur) je temelj hormonskega ravnovesja.

  
  

• Pomanjkanje spanja hitro poruši hormonsko ravnovesje: upade hormon sitosti, naraste hormon lakote, in telo proizvaja več kortizola, kar vodi v slabšo občutljivost na inzulin oziroma povečuje inzulinsko rezistenco.

  
  

• Ustvarite si spalno rutino: spat hodite ob podobni uri, spalnico ohranite temno in hladno, izogibajte se kavi in zaslonom zvečer.

  
  

4. Obvladovanje stresa

• Dolgotrajen stres je eden glavnih sovražnikov hormonskega ravnovesja. Poskusite vsak dan vključiti vsaj eno sprostitveno aktivnost: meditacija, dihalne vaje, joga, sprehod v naravi ali ustvarjalni hobiji.

  
  

• Sprostitev in počitek pomagata uravnavatikortizol in podpiratanormalno dnevno nihanjehormonov.

  
  

Hormonsko neravnovesje lahko pri ženskah povzroči celo vrsto težav. Še posebej ženske s sladkorno boleznijo občutijo, kako prepleteno je delovanje inzulina z drugimi hormoni. A pomembno je vedeti, da nismo nemočne: z razumevanjem svojega telesa in z zdravimi navadami lahko veliko pripomoremo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja.

Pravilna prehrana, redno gibanje, dober spanec in obvladovanje stresa so temelji, na katerih lahko zgradite bolj uravnoteženo življenje.

Viri

Boron & Boulpaep concise medical physiology. Philadelphia (PA): Elsevier; 2021. XI, 679.

Carr MC. The emergence of the metabolic syndrome with menopause. J Clin Endocrinol Metab. 2003;88(6):2404-11.

Klok MD, Jakobsdottir S, Drent ML. The role of leptin and ghrelin in the regulation of food intake and body weight in humans: a review. Obes Rev. 2007;8(1):21-34.

Pirkmajer S. Patološka fiziologija: učbenik za študente farmacije. 2., popravljena izd. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za patološko fiziologijo; 2019. 408 str.

Riant E, Waget A, Cogo H, Arnal JF, Burcelin R, Gourdy P. Estrogens protect against high-fat diet-induced insulin resistance and glucose intolerance in mice. Endocrinology. 2009;150(5):2109-17.

Shele G, Genkil J, Speelman D. A Systematic Review of the Effects of Exercise on Hormones in Women with Polycystic Ovary Syndrome. J Funct Morphol Kinesiol. 2020;5(2):35. Published 2020 May 31. doi:10.3390/jfmk5020035