Tihi sovražnik naših zob: kako visok krvni sladkor uničuje zdravje naših zob

Ste vedeli, da lahko visok krvni sladkor močno vpliva na zdravje naših zob in dlesni? Sladkorna bolezen ni le izziv za ledvice, oči in noge. Njeni učinki segajo tudi v našo ustno votlino, kjer lahko povzroči resne težave, ki jih mnogi ne pričakujejo. Dobra novica pa je, da lahko z rednim in pravilnim ščetkanjem ter uravnavanjem ravni sladkorja v krvi tovrstne težave uspešno preprečimo.

Povezava med sladkorjem in zobmi

Vsi vemo, da sladkorna bolezen vpliva na različne dele telesa, vendar redko pomislimo na usta. Pa vendar je ustna votlina eden prvih delov telesa, kjer se lahko pokažejo znaki povišanega krvnega sladkorja. Ko raven glukoze v krvi ostaja visoka dlje časa, se to odraža tudi v slini, ki postane bogata s sladkorjem. Bakterije v ustih to izkoristijo in se začnejo pospešeno razmnoževati.

Visoka raven sladkorja v slini ustvarja idealno okolje za škodljive bakterije v ustih. Te bakterije proizvajajo kisline, ki napadajo zobno sklenino in povzročajo karies. Poleg tega visok krvni sladkor zmanjšuje sposobnost telesa za boj proti okužbam, kar pomeni, da se manjše težave z dlesnimi lahko hitro razvijejo v resnejše bolezni (1).

Visoka raven sladkorja v slini ustvarja idealno okolje za škodljive bakterije v ustih.

Kako visok krvni sladkor povzroča težave v ustih

Zmanjšana odpornost proti okužbam

Visok krvni sladkor negativno vpliva na bele krvničke, ki so pomembne za boj proti bakterijskim okužbam. Ko te obrambne celice ne delujejo optimalno, se bakterije v ustih lažje razmnožujejo in povzročajo vnetja na dlesnih. Gingivitis, začetna oblika bolezni dlesni, se lahko pri osebah s sladkorno boleznijo hitreje razvije v resnejšo obliko (parodontitis), ki prizadene kostno tkivo okoli zob (2).

Počasnejše celjenje ran v ustni votlini

Sladkorna bolezen upočasni proces celjenja ran v celotnem telesu, vključno z usti. To pomeni, da se lahko manjše poškodbe dlesni, ki bi se pri zdravi osebi hitro zacelile, pri osebi s slabim vodenjem krvnega sladkorja razvijejo v kronične rane. Posledično je tveganje za razvoj resnejših okužb in zapletov bistveno večje (3).

Suha usta

Suha usta ali kserostomija so pri sladkorni bolezni predvsem posledica visoke ravni sladkorja v krvi, ki prisili ledvice k pospešenemu izločanju tekočine, kar vodi v splošno dehidracijo telesa in s tem manjšo proizvodnjo sline.

Poleg tega lahko sladkorna bolezen sčasoma poškoduje drobne žile in živce, ki upravljajo žleze slinavke, hkrati pa na suhost vplivajo tudi nekatera zdravila za uravnavanje pritiska, ki jih osebe s sladkorno boleznijo pogosto jemljejo. Ker slina nima več moči, da bi naravno izpirala bakterije in nevtralizirala kisline, so usta brez te zaščite bolj izpostavljena vnetjem, kariesu in neprijetnemu zadahu.

Spremenjena sestava sline

Pri osebah s povišanim krvnim sladkorjem slina vsebuje več glukoze. To ustvarja hranilno bogato okolje za bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo. Več kot je sladkorja v slini, več hrane imajo bakterije na voljo, več kisline proizvajajo in večja je škoda na zobeh (4).

Pravilno čiščenje zob: vaša prva obrambna linija

V boju proti težavam v ustni votlini, povezanimi s sladkorno boleznijo, je pravilno čiščenje zob absolutno ključnega pomena. 

Jutranje ščetkanje odstrani bakterije in zobne obloge, ki so se nabrale čez noč. Med spanjem se proizvodnja sline zmanjša, kar bakterijam omogoča, da se neovirano razmnožujejo. Brez jutranjega ščetkanja te bakterije nadaljujejo svoje destruktivno delo skozi ves dan.

Večerno ščetkanje je enako pomembno, če ne celo pomembnejše. Čez dan uživamo hrano in pijačo, ostanki pa se nabirajo na zobeh in med njimi. Če gremo spat brez ščetkanja, dajemo bakterijam celo noč časa, da se hranijo z ostanki in proizvajajo kisline, ki razjedajo sklenino.

Jutranje ščetkanje odstrani bakterije in zobne obloge, ki so se nabrale čez noč, večerno ščetkanje pa odstrani ostanke hrane in pijače, ki so se na zobeh nabirali čez dan.

Posebna pomembnost pri sladkorni bolezni

Pri osebah s sladkorno boleznijo je dosledno ščetkanje še toliko bolj kritično. Zaradi vseh prej omenjenih dejavnikov zmanjšane odpornosti, počasnejšega celjenja, suhih ust in spremenjene sestave sline so zobje in dlesni oseb s sladkorno boleznijo pod stalnim pritiskom. Vsako izpuščeno ščetkanje predstavlja priložnost za bakterije, da povzročijo škodo, ki jo bo težje popraviti.

Raziskave kažejo, da imajo osebe s sladkorno boleznijo, ki ne vzdržujejo dobre ustne higiene, bistveno večje tveganje za izgubo zob v primerjavi s tistimi, ki redno skrbijo za svoje zobe. Vsak zob, ki ga izgubimo, vpliva na našo sposobnost žvečenja, prehranjevanja in s tem tudi na splošno zdravje.

Vloga uravnavanja krvnega sladkorja

Medtem ko je ščetkanje ključno za neposredno odstranjevanje bakterij in plaka, je uravnavanje krvnega sladkorja enako pomembno za dolgoročno zdravje zob in dlesni. Ta dva pristopa delujeta z roko v roki.

Ko vzdržujemo stabilno raven sladkorja v krvi v priporočenem območju, zmanjšujemo količino glukoze v slini. To pomeni manj hrane za škodljive bakterije in posledično manj kisline, ki napada naše zobe. Poleg tega dobro uravnan sladkor pomeni boljše delovanje imunskega sistema, hitrejše celjenje in normalno proizvodnjo sline.

Zanimivo je, da obstaja tudi povratna povezava med zdravjem dlesni in uravnavanjem sladkorja. Ko so dlesni kronično vnete, se vnetne snovi iz ust širijo po telesu in motijo delovanje inzulina, ki uravnava krvni sladkor. Telo postane manj občutljivo na inzulin, kar pomeni, da sladkor težje prehaja iz krvi v celice in raven glukoze ostaja povišana.

Raziskave so pokazale, da lahko že samo zdravljenje bolezni dlesni izboljša vrednosti krvnega sladkorja pri osebah s sladkorno boleznijo. Gre torej za začaran krog: visok sladkor škoduje dlesnim, bolne dlesni pa otežujejo uravnavanje sladkorja. Dobra novica je, da lahko ta krog prekinemo z obeh strani z doslednim ščetkanjem. S tem pomagamo tako svojim zobem kot tudi svojemu metabolizmu (5).

Dodatni ukrepi za optimalno dentalno zdravje

Poleg jutranjega in večernega ščetkanja ter uravnavanja krvnega sladkorja obstajajo še drugi ukrepi, ki jih lahko sprejmemo za zaščito svojega dentalnega zdravja.

Uporaba medzobnih ščetk je nujna za odstranjevanje ostankov hrane in plaka iz prostorov med zobmi, kamor navadna ščetka ne more doseči. Priporočljivo je, da medzobne ščetke uporabljamo vsaj enkrat dnevno, najbolje zvečer, pred glavnim ščetkanjem zob. Izberemo medzobno ščetko, ki ima gibljivo jedro ter dolge in mehke ščetine. Jedro ščetke pa ne sme "drgniti" po našem zobu.

Prav tako je pomembno, da pijemo dovolj vode, s čimer preprečimo suha usta. Voda pomaga izpirati ostanke hrane in spodbuja proizvodnjo sline. Izogibajmo pa se sladkim pijačam, ki povečujejo raven sladkorja v krvi in hkrati hranijo bakterije v ustih.

Viri:

1. Preshaw PM, Alba AL, Herrera D, Jepsen S, Konstantinidis A, Makrilakis K, idr. Periodontitis and diabetes: a two-way relationship. Diabetologia. Januar 2012;55(1):21–31.

2. Wu C zhou, Yuan Y hang, Liu H hang, Li S sui, Zhang B wen, Chen W, idr. Epidemiologic relationship between periodontitis and type 2 diabetes mellitus. BMC Oral Health. December 2020;20(1):204.

3. Ko KI, Sculean A, Graves DT. Diabetic wound healing in soft and hard oral tissues. Transl Res J Lab Clin Med. Oktober 2021;236:72–86.

4. López-Pintor RM, Casañas E, González-Serrano J, Serrano J, Ramírez L, de Arriba L, idr. Xerostomia, Hyposalivation, and Salivary Flow in Diabetes Patients. J Diabetes Res. 2016;2016:4372852.

5. Borgnakke WS. Current scientific evidence for why periodontitis should be included in diabetes management. Front Clin Diabetes Healthc. Januar 2024;4:1257087.