Želja po sladkem – zakaj je tako močna ter kako nanjo vplivajo geni in vsakdan

Ste se kdaj vprašali, zakaj imajo nekateri ljudje tako močno željo po sladkem, drugim pa grenka kava ali zelenjava ne predstavlja težav? Še pomembneje, ali veste, da imajo okusne preference, ki so delno zapisane v naših genih, neposreden vpliv na to, kako naše telo presnavlja sladkorje in kako obvladujemo sladkorno bolezen?

Ne gre le za voljo! Naše telo je zapleten sistem, kjer imajo evolucija, geni in celo naše vsakdanje navade ključno vlogo pri tem, kaj nam je všeč in kako učinkovito uravnavamo energijo.

Zakaj se je sladkim jedem tako težko upreti?

Zakaj nam je sladko tako privlačno (in grenko neprijetno)?

Naša naravna nagnjenost k določenim okusom sega globoko v evolucijo. Zaznavamo pet osnovnih okusov: sladko, slano, kislo, grenko in umami.

• Sladek okus je bil v naravi signal za energijo (sladkorje), to je vitalen vir goriva. Zato nas nagonsko privlači.

• Grenak okus pa je bil pogosto opozorilo na strupe ali toksičnost, zato se mu nagonsko izogibamo.

Čeprav so to globoko zakoreninjeni mehanizmi, pa nismo popolnoma njihovi sužnji. Marsikdo se je naučil uživati v grenkobi temne čokolade ali grenivke. To pomeni, da so naše okuse oblikovale ne le tisočletja evolucije, temveč tudi individualna genetika in osebne izkušnje.

Geni, ki narekujejo naš jedilnik in presnovo

Zakaj je ena oseba “sladkosned,” druga pa raje posega po grenki zelenjavi? Odgovor se skriva v našem genskem zapisu.

Znanstveno je potrjeno, da so naše okusne preference delno gensko pogojene. Geni vplivajo na to, kako intenzivno doživljamo določene okuse. Poglejmo dva ključna primera:

1. Grenki gen

Gen TAS2R38, imenovani tudi “gen za grenko”, določa našo občutljivost na grenak okus.

• Posamezniki z “grenko” različico tega gena bodo brokoli, brstični ohrovt in kavo občutili bistveno bolj grenko. Posledično se jim podzavestno izogibajo. Raziskave kažejo, da imajo nosilci te različice kar 2,6-krat večjo verjetnost, da zaužijejo premalo zelenjave, kar seveda ni dobro za zdravje (in uravnavanje sladkorne bolezni).

• Tisti z “neobčutljivo” različico pa v grenkobi uživajo ali je sploh ne opazijo, kar jim olajša uživanje zdravih grenkih živil, bogatih z vlakninami.

2. Sladki geni in metabolizem

Obstajajo tudi “geni za sladko” (TAS1R1, TAS1R2, TAS1R3). Nekatere njihove različice vplivajo na izrazito željo po sladkorju.

Vendar ti receptorji za sladko niso samo na jeziku! Prisotni so tudi v naših prebavilih. Te “sladke” brbončice v črevesju lahko vplivajo na presnovo sladkorjev v telesu in na izločanje hormonov. Z drugimi besedami, genetika ne določa le, kaj nam je všeč, temveč tudi, kako učinkovito naše telo obvladuje energijski vnos.

Želja po sladkem ni povezana le z okusom, temveč tudi z bakterijami, ki so v našem črevesju.

Prehrana in presnovna uravnoteženost in moč epigenetike

Geni niso naša usoda. Na njihovo delovanje močno vpliva tudi epigenetika oziroma naš življenjski slog, prehrana in okolje lahko “vklapljajo” ali “izklapljajo” določene gene. To pomeni, da lahko s spremembo navad spremenimo tudi svoje brbončice in presnovo!

Pazimo na “otoplitev” sladkega okusa! Raziskave so pokazale, da lahko prehrana z visoko vsebnostjo sladkorja dolgotrajno “otopi” občutek za sladko. Posledično telo potrebuje še več sladkorja, da je zadovoljno. Ta pojav, imenovan prehransko pogojeno prilagajanje okusa, pomeni, da lahko s pogostim uživanjem sladkih jedi epigenetsko spremenite svoje brbončice in si ustvarite močnejšo odvisnost od sladkorja.

Na srečo pa enak proces poteka tudi v nasprotno smer. Če postopoma zmanjšamo vnos sladkorja, se bodo naše brbončice sčasoma znova “uravnotežile” in naravna sladkost sadja ali zelenjave nam bo postala bolj izrazita in zadovoljiva.

Praktični nasveti za stabilen krvni sladkor in zdravje

Glede na to, da sladkorna bolezen zahteva dosledno uravnavanje krvnega sladkorja, nam poznavanje preferenc našega telesa pomaga pri premišljeni izbiri živil.

1. Prekinimo začarani krog sladkih prigrizkov

Vsi, ki hrepenimo po sladkem, se pogosto znajdemo v začaranem krogu:

1. Enostavni sladkorji (krof, krompir, testenine, kruh, sladki sok) pomenijo hiter naval energije (visok krvni sladkor).

2. Telo zato potrebuje visok odmerek inzulina, zato, da sladkor hitro “pospravi” v celice.

3. Sledi hiter padec glukoze v krvi, ki mu sledi občutek utrujenosti, lakote in želja po novem sladkem prigrizku.

   
   

Rešitev je uravnotežen obrok in stabilna energija. Za upočasnitev sproščanja sladkorja v kri je pomembna uravnoteženost obroka:

• Zdrave maščobe + beljakovine + vlaknine + ogljikovi hidrati.

• Namesto navadnega rogljička si privoščimo polnozrnat kruh z avokadom in jajci. Ta kombinacija povzroči počasnejše in enakomernejše sproščanje glukoze in zmanjša skok krvnega sladkorja.

• Živila, bogata z vlakninami (zelenjava, polnozrnata žita), so naš najboljši prijatelj, saj upočasnijo prebavo sladkorjev in podpirajo občutek sitosti.

2. Poslušajmo svoje telo (in svoje hormone)

Hormoni grelin (spodbuja lakoto) in leptin (signalizira sitost) se med posamezniki razlikujejo, kar deloma določa tudi naša genetika (npr. gen FTO je povezan z večjim apetitom in hrepenenjem po kalorično bogati hrani).

Ne jejmo “mimo grede”, pred televizijo ali, ko se pogovarjamo po telefonu. Osredotočeno prehranjevanje nam omogoča, da prej zaznamo signale sitosti in uživamo v hrani, ne da bi se prenajedli.

3. Zmernost in postopno zmanjševanje sladkorja

Če smo navajeni na močno sladkano hrano in pijačo, začnimo postopoma zmanjševati sladkor.

Čez nekaj tednov se bodo naše brbončice navadile, postali bomo bolj občutljivi na sladko in zadovoljila nas bo manj sladka hrana. To je odličen način za lažje obvladovanje sladkorne bolezni.

4. Telesna aktivnost = pospeševalec metabolizma

Gibanje je ključno za uravnavanje sladkorne bolezni:

• Povečanje mišične mase (trening za moč). Mišice so metabolno aktivno tkivo, kar pomeni, da telo porablja več kalorij tudi v mirovanju (višja bazalna presnova).

• Izboljšana občutljivost na inzulin. Redna zmerna vadba pripomore k bolj stabilnemu krvnemu sladkorju in zmanjša nagle napade lakote.

Izberimo gibanje, v katerem uživamo, pa naj bo to hiter sprehod, ples ali kolesarjenje. Postane naj del našega vsakdana.

Velika moč je v naših rokah!

Tudi če imamo genetsko nagnjenost k večji želji po sladkem in manjši želji po grenkem, imamo moč, da svoje prehranske preference in presnovo aktivno spreminjamo. S premišljenim kombiniranjem živil in postopnim prilagajanjem okusa lahko znatno izboljšamo uravnavanje svojega okusa, krvnega sladkorja in našega zdravja!

Viri:

1. Akhlaghi M. The role of dietary fibers in regulating appetite. Crit Rev Food Sci Nutr. 2024;64(10):3139-3150.

2. Harvard T.H. Chan School of Public Health. Mindful eating [Internet]. [cited 2025 Sep 13]. Dostopno na: https://www.hsph.harvard.edu/

3. Harvard Health Publishing. The truth about metabolism [Internet]. 2024 [dostopano: 13. 9. 2025]. Dostopno na: https://www.health.harvard.edu/

4. LaMotte S. Attention vegetable haters: It could be in your genes. CNN Health [Internet]. 2019 Nov 12 [dostopano: 13. 9. 2025]. Dostopno na: https://edition.cnn.com/

5. Monell Chemical Senses Center. Epigenetic mechanism that causes bitter taste distortion [Internet]. 2023 [dostopano: 13. 9. 2025]. Dostopno na: https://www.monell.org/

6. Rattanen J, et al. FTO gene variants and dietary intake. Sci Rep. 2024;14:77004.

7. Reed DR, Tanaka T, McDaniel AH. Diverse tastes: Genetics of sweet and bitter perception. J Nutr. 2006;136(3):599S-605S.

8. Vaziri A, Kohn A, Ding H, Maier JX, Walker D, Montell C. Persistent epigenetic reprogramming of sweet taste by diet. Sci Adv. 2020;6(46):eabc8492.

9. Xcode Life. The genetics of why people have different taste preferences [Internet]. 2020 [dostopano: 13. 9. 2025]. Dostopno na: https://www.xcode.life/