Povišan krvni sladkor in zobna gniloba - kakšna je povezava?

Sladkorna bolezen je veliko več kot zgolj povišan krvni sladkor. Ta lahko povzroči širok nabor zdravstvenih težav zato jo povezujemo tudi s prezgodnjo umrljivost (1), povišanim tveganjem za smrt zaradi srčno-žilnih dogodkov, saj sladkorna bolezen pospešeno oži žile, nevropatijami (okvara živcev), retinopatijami (okvara vida) ter hipoglikemijami (2).

Ena izmed manj znanih povezav je kako povišan krvni sladkor vpliva na zdravje zob. Pogosto zgolj slišimo frazo, da povišan krvni sladkor povzroča zobno gnilobo (karies). Kako do tega pride in kakšni mehanizmi se odvijajo v ozadju bomo natančneje predstavili v tem članku.

Da v ustih pride do zobne gnilobe ni kriv zgolj en vzrok, vendar gre za preplet 4 različnih korakov in prav vsak od teh doprinese k uničevanju zobne sklenine.

Povišani krvni sladkor vpliva na zobno gnilobo

1. ABSORPCIJA SLADKORJA IZ SISTEMSKEGA KRVNEGA OBTOKA V SLINO

   
   

Po zaužitju obroka se hrana prične razgrajevati v prebavilih, kjer se nato tudi absorbira. Glukoza in fruktoza se večinoma absorbirata v tankem črevesju, kjer preideta v sistemski krvni obtok. Slednji preskrbuje celotno telo s potrebno glukozo za normalno delovanje.

Med drugim preskrbuje tudi ustne žleze slinavke s krvjo. Tako iz krvi preideta glukoza in fruktoza v žleze slinavke. Glavni namen žlez slinavk je izločanje sline. Ta vsebuje encime za razgradnjo prehrane (npr. amilaza), mucin, ki zaščiti sluznico ter elektrolite. Ko žleze slinavke v usta izločajo slino se hkrati z njo izločata tudi glukoza in fruktoza.

Koncentracija glukoze in fruktoze v ustih je tako odraz koncentracije krvnega sladkorja v telesu. Ta je lahko povišan zaradi neurejene sladkorne bolezni ali pa visokega vnosa procesirane hrane, sladkorja ali ogljikovih hidratov. Tako vse našteto prispeva k višji koncentraciji glukoze in fruktoze v ustih (3).

2. PORUŠENJE MIKROBIOTSKEGA RAVNOVESJA V USTIH

   
   

Težava nastopi, ko povišana količina glukoze in fruktoze (sladkorja) prične spreminjati ustno mikrobioto.

Ustno mikrobioto sestavlja pester nabor več kot 700 mikroorganizmov, ki domujejo v ustni votlini. Ta je odgovorna za uravnavanje sistemskega vnetja in deluje kot ustni votlini lasten imunski sistem hkrati pa lahko porušenje slednje privede do povečanega tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj in rakavih obolenj (4).

Visoke koncentracije krvnega sladkorja v ustni votlini privedejo do spremembe sestave ustne mikrobiote. Visok krvni sladkor zmanjša prisotnost mikroorganizmov, ki delujejo zaščitno npr. Streptococcus sanguinis, Corynebacterium durum, in Rothia aeria ter poveča število škodljivih mikroorganizmov, ki povzročajo karies kot so npr. Streptococcus mutans, Veillonella parvula, in Actinomyces sp. 

Razlog za povečanje škodljivih mikroorganizmov se skriva v tem, da imajo škodljivi mikroorganizmi boljšo zmožnost presnavljanja sladkorjev napram koristnim. Slednji tako presnovijo sladkor v procesu glikolize (proces razgradnje sladkorja v celično energijo), kjer kot stranski produkt nastane mlečna kislina. Ta zniža pH (merilo za kislost in bazičnost) v ustih iz pH 7, ki je nevtralen na približno 5.5, ki je kisel. Posledično v novonastalem kislem okolju prične potekati razkroj zobne sklenine (5).

Ustno mikrobioto sestavlja pester nabor več kot 700 mikroorganizmov, ki domujejo v ustni votlini.

3. SPREMEMBA V SESTAVI IN DELOVANJU SLINE

Pri posameznikih z neurejeno sladkorno boleznijo tako pogosto pride do zmanjšane količine izločene sline zaradi stimulacije (npr. žvečenje) ter nižjega pH-ja sline (slina je bolj kisla). To je posledica spremenjene sestave sline (slina ima manj kalcija, ki skrbi za remineralizacijo zob) in povišane količine izločene mlečne kisline (6).

Količina izločene sline je pomembna, saj pomaga nevtralizirati mlečno kislino, ki nastane. Hkrati je slina, ki se izloča ob stimulaciji (npr. ob žvečenju) bogata z bikarbonatom, ki je bazičen in dodatno nevtralizira mlečno kislino (7).

Posledično pri zmanjšanem izločanju sline potrebujemo dalj časa, da se pH povrne v normalno območje, kar pomeni, da bo dalj časa prisoten kisel pH v ustih, ki poškoduje zobno sklenino.

4. VNETJE

Dodatno škodo v ustni votlini povzroča vnetje. Da prihaja do vnetja v ustni votlini sta odgovorna dva vzroka. Prvi vzrok se nanaša na spremembe v ustni mikrobioti, o tem smo pisali v točki 2. Povišan krvni sladkor privede do povečanja števila škodljivih mikroorganizmov v ustni. Slednji povzročajo vnetje dlesni (paradontozo) ter slabijo imunski sistem, ki je naravno prisoten v ustih (8).

Drugi vzrok pa predstavlja proces imenovan glikacija. Gre za proces, ko glukoza reagira s prostimi beljakovinami, ki se nahajajo npr. v kolagenu in elastinu. Temu sledi reakcija oksidacije. Posledično se glukoza in beljakovine ''zlepijo'' v skupke. Tako nastanejo napredni končni produkti glikacije (AGE). Eden izmed bolj znanih primerov glikacije je nastanek glikiranega hemoglobina HbA1c. V tem primeru glukoza reagira z hemoglobinom, kar privede do njegove glikacije oz. ''lepljenja'' glukoze na hemoglobin. Nastanek AGE je problematičen, saj povzroča sistemsko vnetje (v celotnem telesu) ter lokalno v ustni votlini, kjer poškoduje dlesen (9).

Kaj torej lahko naredimo sami?

Povišan krvni sladkor ima pomemben in večplasten vpliv na zdravje ustne votline. Vedeti moramo, da zobna gniloba ni zgolj posledica neposrednega vnosa sladkorjev s prehrano, temveč tudi sistemskih sprememb v telesu (npr. vnetje). Povišan krvni sladkor tako privede do porušenja ustne mikrobiote, sprememb v sestavi in funkciji sline ter pospešenih vnetnih procesov. Sladkor torej ustvarja okolje, ki spodbuja demineralizacijo zobne sklenine in razvoj kariesa.

Vse to so razlogi, da za urejen krvni sladkor skrbimo v največji meri, saj le-to vpliva na delovanje celotnega telesa in na zdravje ustne votline.

VIRI:

1.      Gregg EW, Cheng YJ, Srinivasan M, Lin J, Geiss LS, Albright AL, et al. Trends in cause-specific mortality among adults with and without diagnosed diabetes in the USA: an epidemiological analysis of linked national survey and vital statistics data. Lancet. 2018 June 16;391(10138):2430–40.

2.      The Emerging Risk Factors Collaboration. Diabetes Mellitus, Fasting Glucose, and Risk of Cause-Specific Death. N Engl J Med. 2011 Mar 3;364(9):829–41.

3.      Sakanaka A, Furuno M, Ishikawa A, Katakami N, Inoue M, Mayumi S, et al. Diabetes alters the supragingival microbiome through plasma-to-saliva migration of glucose and fructose. Microbiome. 2025 Dec 4;14(1):48.

4.      Peng X, Cheng L, You Y, Tang C, Ren B, Li Y, et al. Oral microbiota in human systematic diseases. Int J Oral Sci. 2022 Dec;14(1):14.

5.      Bostanghadiri N, Kouhzad M, Taki E, Elahi Z, Khoshbayan A, Navidifar T, et al. Oral microbiota and metabolites: key players in oral health and disorder, and microbiota-based therapies. Front Microbiol. 2024 Aug 20;15:1431785.

6.      Marques RCR, da Silva JR, Vieira Lima CP, Stefani CM, Damé-Teixeira N. Salivary parameters of adults with diabetes mellitus: a systematic review and meta-analysis. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol. 2022 Aug;134(2):176–89.

7.      Schwerdt G, Schulz MC, Kopf M, Mildenberger S, Reime S, Gekle M. Physiological regulation of oral saliva ion composition and flow rate are not coupled in healthy humans-Partial revision of our current knowledge required. Pflugers Arch. 2025 Jan;477(1):55–65.

8.      Ni Z, Ni Z, Wang Y, Wu Q, Yang Z, Guo Y. Oral Microbiota and Type 2 Diabetes: Interactions, Potential Mechanisms, and Preventive Strategies. Microorganisms. 2026 Feb 2;14(2):336.

9.      Preshaw PM, Alba AL, Herrera D, Jepsen S, Konstantinidis A, Makrilakis K, et al. Periodontitis and diabetes: a two-way relationship. Diabetologia. 2012 Jan;55(1):21–31.